Muzejski večeri - Marko Simić: Preboj pri Kobaridu oktobra 1917

Na 60 km dolgem odseku od Rombona do Jadranskega morja se je med juni­jem 1915 in septembrom 1917 zvrstilo 11 soških bitk. Italijanski uspehi so bili pičli: osvojitev Gorice, 12 kilometrov globok prodor na Krasu in zasedba dobre polovice planote Banjšic, izgube pa grozljive - okoli 200.000 padlih.

Še hujši je bil položaj branilcev; avstroogrska armada je bila razpeta med tri fronte, materialne in človeške rezerve monarhije pa so bile pri koncu. Cesar Karel je za pomoč zaprosil Nemce, da bi skupaj pripravili protinapad v Zgornjem Posočju, kjer ga Italijani niso pričakovali.

Združene avstroogrske in nemške enote so 24. oktobra 1917 prese­netile Italijane in prebile fronto pri Bovcu in Tolminu. Že prvi dan so prodrle mimo Kobarida 18 km globoko do Robiča, ki leži na pragu beneške ravnine. Naslednji dan so vrzel v italijanski obrambi le še razširili in prišlo je do popolnega zloma italijanske 2. armade. Cel svet je dva tedna zadrževal dih, saj je pretil izstop Italije iz vojne, ki bi krepko spremenil strateško ravnovesje v vojni.

Kljub strahovitemu porazu Italijani niso klonili. V začetku novembra so napadalce zaustavili ob reki Piavi. Leto kasneje se je izkazalo, da je bil nemško-avstroogrski uspeh v bitki pri Kobaridu tipična pirova zmaga, saj je le odložila neizbežni poraz centralnih sil.