Evropska digitalna knjižnica "Europeana"

20. novembra 2008 je svoja vrata za javnost odprla evropska multimedijska spletna knjižnica Europeana. Na naslovu www.europeana.eu je internetnim uporabnikom povsod po svetu na voljo več kot dva milijona knjig, zemljevidov, posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov iz nacionalnih knjižnic ter kulturnih ustanov iz 27 držav članic EU. Europeana ponuja nove možnosti za raziskovanje evropske dediščine. Vsi, ki jih zanimajo književnost, umetnost, znanost, politika, zgodovina, arhitektura, glasba ali film, bodo lahko do največjih evropskih zbirk in mojstrovin, zbranih v eni sami virtualni knjižnici, brezplačno in hitro dostopali prek spletnega portala, ki bo na voljo v vseh jezikih EU. Toda to je šele začetek. Leta 2010 bo Europeana ponujala dostop do milijonov del, ki predstavljajo bogato evropsko kulturno raznolikost, in vključevala interaktivne rubrike. Med letoma 2009 in 2011 bo EU temu projektu letno namenila sredstva v višini 2 milijonov evrov. Komisija namerava v nadaljnjo širitev evropske digitalne knjižnice pritegniti tudi zasebni sektor. Evropski parlament je z resolucijo septembra 2007 z veliko večino podprl predlog za ustanovitev evropske digitalne knjižnice.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je povedal: „Europeana združuje evropsko konkurenčno prednost v komunikacijski in omrežni tehnologiji z našo bogato kulturno dediščino. Evropejci bomo lahko zdaj do izjemnih virov naših največjih zbirk hitro in preprosto dostopali na enem mestu. Europeana je veliko več kot le knjižnica; je spodbuda, s katero želimo Evropejce iz 21. stoletja opogumiti, da posnemajo ustvarjalnost svojih prednikov, kakršni so bili vodilni predstavniki renesanse. Predstavljajte si možnosti, ki jih ponuja študentom, ljubiteljem umetnosti ali akademikom za iskanje, kombiniranje in dostopanje do kulturnih zakladov vseh držav članic prek spleta. To jasno dokazuje, da je kultura v osrčju evropskega povezovanja.“

„Europeana ponuja potovanje skozi čas, preko meja in k novim idejam o naši kulturi. Poleg tega bo ljudi povezovala z njihovo zgodovino ter jih z interaktivnimi stranmi in orodji tudi medsebojno združevala,“ je dejala evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. „Evropske kulturne ustanove, založbe in tehnološka podjetja pozivam, da Europeano zapolnijo z dodatnimi vsebinami v digitalni obliki. Europeana bi morala postati središče interaktivnega ustvarjalnega sodelovanja, na razpolago vsem, ki želijo oblikovati lasten košček evropske kulture in ga deliti z drugimi. Moj cilj je, da bo do leta 2010 v Europeani vsaj 10 milijonov del.“

Elisabeth Niggemann, generalna direktorica nemške nacionalne knjižnice in predsednica Fundacije za evropsko digitalno knjižnico, organizacije, ki stoji za Europeano, je dodala: „Z Europeano bodo postala kulturna dela pomembnejša za generacijo ,web 2.0‘ – generacijo, ki pričakuje, da lahko na istem kraju istočasno bere besedila, gleda slike in videe ter posluša zvoke. Mladim bomo ponudili popolno multimedijsko izkušnjo ter jih tako povezali s preteklo in sedanjo evropsko kulturo.“

Europeana omogoča iskanje in brskanje po vseh digitaliziranih zbirkah evropskih knjižnic, arhivov in muzejev hkrati. To pomeni, da lahko uporabniki raziskujejo želene teme, ne da bi jim bilo treba iskati in pregledovati številne strani in vire.

Projekt Europeana, ki ga je leta 2005 začela Komisija, je bil izveden v tesnem sodelovanju z nacionalnimi knjižnicami in drugimi kulturnimi ustanovami držav članic ter ob močni podpori Evropskega parlamenta. Europeano vodi Fundacija za evropsko digitalno knjižnico, ki združuje glavna evropska združenja knjižnic, arhivov, muzejev, avdiovizualnih arhivov in kulturnih ustanov. Projekt gostuje v nizozemski nacionalni knjižnici Koninklijke Bibliotheek.

Gradivo za Europeano je prispevalo več kot tisoč kulturnih organizacij iz vse Evrope. Evropski muzeji, med drugim tudi Louvre iz Pariza in Rijksmuseum iz Amsterdama, so prispevali digitalizirane slike in predmete iz svojih zbirk. Državni arhivi so omogočili dostop do pomembnih nacionalnih dokumentov; tako je na primer francoski Institut National de l’Audiovisuel prispeval 80.000 posnetkov, ki beležijo zgodovino 20. stoletja vse od zgodnjih filmskih posnetkov s francoskih bojišč iz leta 1914. Nacionalne knjižnice iz vse Evrope so prispevale tiskano gradivo in rokopise, vključno z digitaliziranimi kopijami velikih književnih del, ki so svetu prinesla nove ideje.

V letih 2009–2010 bo za raziskave o digitalnih knjižnicah prek raziskovalnega programa EU na voljo 69 milijonov evrov. V istem obdobju bo s področja informacijske družbe v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost dodeljenih okrog 50 milijonov evrov za izboljšanje dostopa do evropske kulturne in znanstvene dediščine.

Ozadje

Evropska komisija je že leta 2000 začela z delom za digitalizacijo in spletno dostopnost kulturnega gradiva. Od leta 2000 do leta 2005 je sofinancirala raziskovalne projekte in spodbujala boljše sodelovanje med državami članicami, ki so želele svojo kulturno dediščino ponuditi na internetu.

Komisarka Viviane Reding je junija 2005 evropsko digitalno knjižnico opredelila kot vodilni projekt strategije EU i2010 za evropsko informacijsko družbo za gospodarsko rast in delovna mesta (IP/05/643). Septembra 2005 je Komisija opisala ukrepe, potrebne, da se dostop do evropske kulturne in znanstvene dediščine omogoči vsem (IP/05/1202). Avgusta 2008 je Komisija prosila države članice, naj okrepijo prizadevanja za prispevke k Europeani, zlasti tako, da digitalizaciji namenijo več sredstev in jasneje določijo, koliko gradiva nameravajo pretvoriti v digitalno obliko (IP/08/1255, MEMO/08/546).

Delo Komisije v zvezi z evropsko digitalno knjižnico je spremljala skupina strokovnjakov na visoki ravni, v kateri so sodelovali predstavniki javnega in zasebnega sektorja iz kulturnih ustanov, industrije informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter imetnikov pravic.

Več informacij:

• www.europeana.eu
• http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/index_en.htm
• >Gradivo za novinarje o projektu Europeana: http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemlongdetail.cfm?item_id=4505
• Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2008 „Na poti do evropske digitalne knjižnice“ (poročevalka: Marie-Hélène Descamps) je na voljo na naslovu: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P6-TA-2007-0416

Vir: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/1747&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en