Ko je obleka naredila človeka - Sto in več leta stara oblačila iz zbirke Gorenjskega muzeja

Ko je obleka naredila človeka
Razstava sto in več let starih oblačil iz Gorenjskega muzeja

Odprtje v četrtek, 4. decembra 2014, ob 18. uri v Gorenjskem muzeju - Mestna hiša, Glavni trg 4, Kranj.

Razstava bo na ogled do 22. februarja 2015.

Viri za spoznavanje oblačenja v 19. stoletju so različne upodobitve, na primer Goldensteinove za prebivalce vasi, ali portreti meščanov. Fotografije zlasti mestnih ljudi so na voljo od srede 19. stoletja, bolj množično pa od zadnjega desetletja 19. stoletja. Nekaj je tudi zapisanih opisov v različnih časopisih tistega časa.

Najboljši vir za spoznavanje nekdanjih oblačil so muzejske in zasebne zbirke. Najstarejša oblačila, ki jih hranimo v Gorenjskem muzeju, so pasovi sklepanci, avbe in z zlatom tkan životek iz konca 19. in prve polovice 20. stoletja. Posebna je tudi zbirka kožuhov, rokavcev, špencerjev, kočemajk, peč, rut, avb, pasov, predpasnikov in spodnjih kril.

V vsakdanjem oblačenju so do srede 19. stoletja veliko uporabljali domače blago in usnje. Lan, raševino in sukno so tkali po vaseh iz domačih surovin, v mestih največ v Škofji Loki. V okolici Radovljice so delovale suknarne, po usnju so bili znani v Tržiču pa tudi mnogi lokalni usnjarji. Sredi 19. stoletja so že uvažali t. i. »turško«, to je bombažno prejo za tkanje, takrat je nastala prva predilnica v Tržiču. Najbližja proizvodnja svile je bila v Gorici. Z železnico se je po letu 1850 zelo povečala ponudba uvoženega industrijskega tekstila, v manufakturnih trgovinah v Kranju, Radovljici in drugih mestih so prodajali uvožena volnena in bombažna blaga in tanko platno. Proti koncu 19. stoletja se je pojavila umetna svila iz celuloze.