Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav

Pred petsto leti je naše kraje prizadel eden najhujših potresov v tem delu Evrope. Povzročil je veliko žrtev in gmotne škode, posledice je bilo čutiti še več let. Najhuje sta bili prizadeti Furlanija in zahodna Slovenija. Najmočnejši potres na Slovenskem z ocenjeno magnitudo 6,8 se je zgodil v sredo, 26. marca leta 1511 v popoldanskih urah. Zgodil se je v politično, administrativno in kulturno zapletenih časih, ko so se pogosto in dramatično spreminjale politične meje, kar strokovnjakom otežuje proučevanje njegovih učinkov in posledic. Območje današnje Furlanije–Julijske krajine je bilo že takrat dokaj gosto poseljeno in posejano z žarišči kulture in pismenosti. V današnji zahodni Sloveniji je bila situacija precej drugačna – redka poseljenost, revščina in le malo krajev, kjer so zapisovali dogodke. Kronike tega časa so zapisane v različnih jezikih in shranjene v številnih arhivih, od katerih so nekateri zelo daleč od prizadetega območja. Vojna, kmečki upori, kuga - vse to je zelo izčrpalo prebivalce in močno vplivalo na nadaljnji razvoj regije. Zaradi domnevne škode, ki jo je povzročil v rudniku živega srebra v Idriji, in Idrijskega preloma kot seizmogene strukture, ob kateri je možno, da je potres nastal, se ga je prijelo ime »Idrijski potres«.

mag. Ina Cecić, univ. dipl. inž. fizike, seizmologinja, Agencija RS za okolje (ARSO)

Diplomirala in magistrirala je na Naravoslovno matematični fakulteti Univerze v Zagrebu, zaposlena je na Uradu za seizmologijo in geologijo na ARSO kot strokovnjakinja za makroseizmologijo in raziskave zgodovinskih potresov. Od leta 2006 je tajnica Evropske seizmološke komisije. Je avtorica številnih znanstvenih in poljudnih prispevkov, objavljenih doma in v tujini.

dr. Matevž Košir, prof. zgodovine in sociologije kulture, Arhiv Republike Slovenije

Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1990 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, trenutno na mestu sekretarja za arhivska strokovna vprašanja. Poleg arhivistike se ukvarja s kulturno in pravno zgodovino od 16. do 18. stoletja  (zgodovina kranjskih deželnih stanov, zgodovina čarovniških procesov ipd.)

mag. Mladen Živčić, univ. dipl. inž. fizike, vodja sektorja za seizmologijo, Urad za seizmologijo in geologijo, ARSO

Diplomiral in magistriral je na Naravoslovno matematični fakulteti Univerze v Zagrebu. Od leta 1988 dela v Seizmološkem zavodu SRS (sedaj ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo), od leta 1995 kot vodja Sektorja za seizmologijo. Ukvarja se predvsem s seizmičnostjo in seizmotektoniko širšega slovenskega prostora.