Spazzapanova soba

"Gospa Nuša, rojena Lapajne, hčerka slikarja Lojzeta Spazzapana, se je ob vrnitvi v Ljubljano iz Trsta odločila, da nameni Pilonovi galeriji v Ajdovščini sedem slik svojega očeta, ki pokrivajo v idealnem loku leta, ki jih je preživel v Torinu, mestu, ki mu je ponudilo zatočišče. S tem je pomembno prispevala k boljšemu poznavanju Spazzapanovega opusa po odhodu iz Gorice - to je iz domačih krajev -, v svet v času fašizma. V katalogu objavljamo ne le informacije o podarjenih delih, ampak tudi prvič predstavljamo javnosti dokumentacijo, ki nam je bila izročena, in tudi listine in tekste iz lastnega arhiva, vse z namenom, da bi na Slovenskem – ne le v strokovni javnosti –, oživel spomin na imenitnega umetnika in pokončnega človeka.

"Mefistofeličen, elegantni Špac je ovekovečen v znameniti Pilonovi sliki; nemiren, slikovit Pilon pa zamrznjen v igrivem Spazzapanovem kipu sredi duhovite geste ali besede. Brata v hotenju po umetniški izpovedi, a povsem različna po usodi. Skupaj z drugimi slovenskimi umetniki z zahodnega roba slovenskega ozemlja sta bila deležna ob prevladujoči srednjeevropski izobrazbi in omiki še  veliko dražljajev iz nedvomno atraktivne italijanske soseščine. Vsak od njih je opravil svojo lastno sintezo in izrazil osebno, neponovljivo sporočilo. Živeli so v izrednem času, med vojnami, totalitarizmi in svetovnimi krizami, primorani so bili sprejeti tudi najhujše odločitve ter zapustili dom, a  so pred vse drugo postavili umetniško hotenje. Zgodovina jih bo ocenila, ali jih je  že, po tistem, kar so kvalitetnega dosegli, dozoreli so v nekem prostoru na prepihu kultur, ki postaja sedaj v našem času zaželeni evropski cilj."