Muzejski večeri

»Da je zgodovina še vse kaj drugega kot kronološki pregledi dogodkov, bomo na tokratnem predavanju dokazovali na primeru zgodovine klekljanja čipk na Idrijskem. Osredotočili se bomo na manj znana dejstva, procese in dogodke v čipkarski zgodovini tega območja od 17. stoletja do 1. svetovne vojne. Izpostavili bomo zanimivosti in klekljarske posebnosti tega prostora, opozorili na ključne razvojne mejnike in nova spoznanja, odkrita v domačih in tujih arhivih. Predavanje bomo sklenili s predstavitvijo nekaterih novosti o stanju idrijskega čipkarstva v začetku 20. stoletja, ki jih ni bilo mogoče vključiti v monografijo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina.

Nekaj poudarkov iz vsebine: ker se klekljanje čipk, med drugim tudi najstarejša doslej znana pisna omemba iz leta 1696, v arhivskih virih največkrat omenja v zapisnikih kazenskih procesov proti tihotapcem z živim srebrom in kramarjem, to kaže na večstoletno povezavo med trgovino s čipkami ter tihotapsko dejavnostjo. Oblast je na različne načine skušala pridobiti nadzor nad prekupčevalci s čipkami, ki so se vedno gibali na meji zakona: z načrtovanjem čipkarskih manufaktur sredi 18. stoletja, uvedbo službe mojstra za pečatenje čipk v zadnji četrtini 18. stoletja ter izdajo obveznih potrdil (patentov) v začetku 19. stoletja. V nadaljevanju se bomo posvetili izvirnim domačim poimenovanjem čipk in skušali interpretirati razloge za uveljavitev nekaterih posrečenih izrazov, ki so sicer že izginili iz klekljarskega žargona: miške, gaseunce, keroince, sarčence, ruspete, …«

Marija Terpin Mlinar, kustosinja Mestnega muzeja Idrija