Pismo, ki ga je Franc Šega poslal domačim, pravi, da jih ni pozabil in da se velikokrat spomni nanje v molitvah. Tudi njim naroča, naj molijo za očeta, ki je v mrzli Galiciji. Naroča jim, naj mu večkrat pišejo, in sicer Feldpostkarto, ki najmanj stane. Sam pravi da je na počitnicah v letovišču 2 uri stran od Gradca. Pravi, da je podobno, kot doma: naokoli so sami hribi in gozdovi, vendar si domači tu ne bi mogli kaj dosti pomagati, ker tukaj živijo štajerski Nemci, ki govorijo podobno kot Kočevarji in jih še sam ne razume. Pravi, da je na posestvu 16 glav živine, okrog zgleda pa kot drugi paradiž. Tudi kopališče imajo, kjer se je naučil plavati. Prosi še, če mu poročajo, kako jim gre doma, kje so okoliški fantje v vojski ter kakšna spričevala sta domov prinesla šolarja. Na koncu še izrazi željo, da njegovo Sprejemnico v Marijino družbo dajo v okvir in ohranijo za spomin.
