JUDIT FLÓRA SCHULLER: Mame na Himalaji

Lepo vabljeni na odprtje razstave v petek, 6. junija, ob 19. uri v Likovni salon.

Umetniška praksa Judit Schuller je prepletena z njenim življenjem. Obravnava osebne, izrazito intimne, teme in se še posebej posveča procesu spominjanja. Izhaja neposredno iz lastne izkušnje, kakor tudi iz podedovanega zasebnega arhiva, ki ga skrbno razgrajuje in drobi, s čimer poudarja nezmožnost poustvarjanja in razumevanja družinske zgodovine.

Skozi poetično in tankočutno vizualno govorico oblikuje sveže pomene in zgodbe, da premisli lastno identiteto, medosebne odnose in povezave s širšim družbenim kontekstom. Izraža se skozi fotografijo, tekstovne zapise in instalacije, njeni projekti so dolgoletni in povezani s prelomnimi življenjskimi dogodki, kot je izguba bližnje osebe. Proces žalovanja je izpostavila v več delih (Memory Theatre, 2015–2019; Since My Grandfather the Poet Is Dead, 2023), posvečenih njenemu dedku, Imru Schullerju, filmarju in predanemu arheologu lastne genealogije, s katero je ohranjal sledi žrtev holokavsta. Umetnica družinsko travmo preoblikuje iz procesa spominjanja v stanje aktivne pozabe, kjer se spomin ohranja, a hkrati skrbnici arhiva dopušča, da živi naprej.

Delčke arhiva predstavlja tudi v projektu, zasnovanem posebej za Likovni salon, kjer se izguba preliva v rojstvo. V središču njenega samostojnega projekta z naslovom Mame na Himalaji je izkušnja materinstva. Jedro razstave je pisni razmislek o prehodu v materinstvo in soočenju z življenjem skozi žalovanje. Delo spregovori o ambivalentnosti materinstva, o navzkrižju med osebnim doživljanjem in materinstvom kot o politični in družbeni instituciji, o čemer je obširno pisala ameriška pesnica in pisateljica Adrienne Reich. [1] Umetnica v naslovu razstave sugerira, kako je postati mati ob teži družbenih pričakovanj podobno osvajanju težko dosegljivega cilja, saj se vsakodnevni trud in napor skrbstvenega dela razblini v ponavljajoč se cikel in se zdi, da je zapleteno spregovoriti o občutku izčrpanosti in doživljanju izolacije in samote. Sprašuje se, kako zaobiti kulturno idealizacijo materinstva in ostati z lastno neposredno izkušnjo, jo arhivirati in vzpostaviti dialog z doživetji drugih mater (Mothers, fotografija, 2017). Prehod v novo življenjsko vlogo, preplavljeno z mnogoterostjo raznovrstnih občutij in čustev, obeležuje s pisanjem besedil, dokumentacijo dnevnih ritualov (Milk Labels, 2025; Frozen and Defrosted Mother Milk, 2025) in začasnih delovnih prostorov (Temporary Desks, serija fotografij, 2025). Dela so nastajala med umetničinim rezidenčnim bivanjem v Celju, med daljšim bivanjem na Dunaju in doma v Budimpešti, ko je iskala trenutke samote izven doma – v knjižnicah in parkih – kjer se je lahko za kratek čas posvetila umetnosti. Med drugim jo zanima tudi kako starševstvo vpliva na umetniško delovanje in kako dostopen, vključujoč ter podporen je umetniški sistem do mladih družin, predvsem do umetnic, ki se odločijo za materinstvo. Tako v postavitvi galerijskemu prostoru pridoda namembnost in najmlajšim obiskovalcem posveti igralni kotiček ter razstavo risb, zasnovano v sodelovanju z ilustratorko Rebeko Molnár.

Judit Flóra Schuller (Budimpešta, 1991) je magistrirala iz fotografije na Aalto University v Helsinkih, kjer trenutno opravlja doktorat. Redno mednarodno razstavlja in se udeležuje umetniških rezidenc po svetu. Je dobitnica nagrade Modem (2018).