Vedra je pustna prireditev, ki je na pustno soboto pripravljajo v vaseh občine Sv. Jurij ob Ščavnici, v današnjem času se je razširila tudi na vasi izven občine (npr. Drakovci, Berkovci). Posebnost takšnih prireditev, ki so nekatere stare že okrog 120 let, je vedra/štrjak – vinska mera oziroma leseni sod vina, ki se spije v enem večeru in izstopajoči vaški grbi (ki so omenjeni tudi na napisih čakovske vedre, to je kače).
Napise so imeli v prostoru na vidnem mestu v Čakovi, kjer se je odvijala vedra, nazadnje v gasilskem domu. Besedila je napisal Franc Trstenjak, rojen leta 1957, Čakova.
Besedila:
- Mi smo pa iz Čakove, pijemo iz vedrice, pij abon kak hujdič, ploča pa nič.
- Muzika naj igro, Fašenek in Vedra se naj majo, če se na Fašenk ne razveseliš, se celo leto kisilo držiš.
- Če na vedro prihitiš, glej, da do jutra tü zdržiš.
- Če v letu nimaš lüšneg anič, glej da na vedro prihitiš in se z nami veseliš.
- Bog bo vprašal kje si bil, dana vedri nisi pil.
- Glejejte, če smo kačo zgrabili, da j enemo nigdar spüstili.
- Če kača ni sita, vsakeg ana vedri pika.
- Primi sosed, primi sosed ženkico, zavrti jo, zavrti jo na muziko.
- Prestare ne maram, je kača vseh kač, saj nočem zgubiti še hlač.
- Premlade ne maram, je vroče krvi, bi kar posušil amoje kosti.
- Danes smo, jutri nismo, tako pravi Sveto pismo.
- Bogate ne maram, če nima možgan, ker kruha ne stradam, saj nisem cigan.
- Grde ne maram, kaj neki bi z njo, bi race in pure bežale pred njo.
- ŽIvjo, živjo ven g aspij, vedra pa dolžnike nam nalij.
- Dedeki so naši stari znali some dobre stvari, njim ni bilo treba leka, vedra bila jim je apoteka.
- Bog bo vprašal kje si bil, da na vedri nisi bil.
- Danes smo, jutri nismo, tako pravi Sveto pismo.
- Če na vedro prihitiš, glej, da do jutra tu zdržiš.
- Če v celem letu nimaš lüšnega nič, glej , da na vedro prihitiš in se z nami veseliš!
- Vsak kmetič ma svoje veselje. Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa na vedro hiti.