IGNAC MEDEN: U/S/TVAR/I/TVE

Razstava Ignaca Medena je še ena izmed razstav v okviru projekta Zbirke v gibanju, ki spodbuja izmenjavo zbirk in razstav med muzeji in galerijami.

Razstava pomurskega akademskega slikarja prikazuje dela, nastala v zadnjih dvajsetih letih. Za Medenova dela je v formalnem smislu značilen izrazit purizem, ki je zasnovan na osrednjih načelih modernizma in konkretne umetnosti. Njegova dela nastajajo izredno premišljeno in z matematično natančnostjo. Naključij pri Medenovih ustvaritvah praktično ne najdemo. Medenova dela so izjemno izčiščena tudi v vsebinskem smislu, saj v jih ne bomo našli nobene simbolike ali zgodbe, izjema so le njegova konceptualna dela.
Razstavljena dela lahko v grobem razdelimo v tri sklope. V prvem sklopu najdemo že omenjena konceptualna dela, v katera umetnik duhovito vplete družbeno kritiko potrošniške družbe in osrednjo logiko le-te − da je lahko nekje več, mora biti drugje manj. Pri konceptualnih delih umetnik praviloma vzpostavlja tri dialoške subjekte: umetnino, umetnika in denar. Slednji v današnjem svetu stvarem in ljudem podeljuje vrednost in postavlja posameznikovo bit v drugi plan. Tako lahko gledalci ob interaktivnem odnosu z delom Triptih (2008) na lastni koži občutijo, kako mora zato, da je nekje več, biti drugje manj.
V drugem sklopu so razstavljena dela, ki nas nagovarjajo skozi barvo in poudarjeno prostorsko zasnovo. Ne gre za klasične slike, temveč za prostorske objekte, ustvarjene s prepletom vodoravnih in navpičnih lesenih desk. Barvna osnova teh del sta črna in bela, v kombinaciji z fluorescentnimi odtenki ter zlato in srebrno. Dodaten učinek razlivanja teh prostorskih objektov čez fizične robove lesenih desk pa umetnik doseže z barvnim žarenjem, ki ga ustvari z nanosom fluorescentnih odtenkov na prirezano hrbtišče teh del. S tem izjemno učinkovitim barvnim sevanjem se dodatno okrepi prostorska dimenzija in mehko prehajanje prostorskih objektov v prostor gledalca. V ta sklop sodijo tudi dela, grajena z nizanjem in prekrivanjem pik, s katerimi umetnik ustvarja podobe, ki pa so zmeraj do določene mere izmuzljive, nikoli dokončno definirane, delujejo bolj kot slutnja ali privid.
Tretji sklop predstavljajo Medenova dela majhnih dimenzij, nastala v zadnjih dveh letih. Umetnik je pri njih izhajal iz začetkov modernizma, Malevičevega dela Črni kvadrat na beli podlagi (1915). V teh delih se sprašuje tudi o predmetnosti svojih slik, saj vanje vključi tudi vsakdanje in navidezno banalne predmete po vzoru še enega velikana modernizma, Marcela Duchampa.

Irma Brodnjak