Odprtje razstave Favna in flora na denarju

Živalski in rastlinski motivi se pojavljajo na denarju dejansko skoraj od njegovega začetka. Kovance iz elektruma, ki so jih kovali v antičnem lidijskem kraljestvu v 7. stoletju pred našim štetjem in ki jih je krasila levja glava, mnogi štejejo za prve resnične kovance. Tako antični Grki, kot tudi Kelti in Rimljani so svoje kovance radi krasili s podobami živali in rastlin, ki so predstavljali močne simbole, božanske atribute in umetniške podobe, ki so jih vsakodnevno videvali v naravi. Živali in rastline se v srednjem veku poistovetijo s krščansko simboliko ter tako to tradicijo prenesejo v moderno dobo. Rastlinske in živalske motive smo imeli tudi Slovenci na svojih tolarjih, še sedaj pa vsaj naša kovanca za 1 in 20 evrskih centov krasita motiva štorklje in lipicancev. V zadnjem času pa najrazličnejše države kar tekmujejo, katera bo izkovala čim bolj barvit, živahen in privlačen motiv na denarju, saj lepota teh kovancev odločilno vplivata na njihovo zaželjenost v zbirkah zbiralcev.  

VLJUDNO VABLJENI