Milena Gregorčič: Linije prostora, Slike

Razstavljena dela iz zadnjega obdobja za katera so značilne podolgovate prosojne slikovne površine v lebdečih prostorskih postavitvah.

Podobožitja valovanj
Podobe v podobah

Za likovna dela Milene Gregorčič so v zadnjih letih značilne podolžne oblike slik.
Prav vse v različnih razstavnih postavitvah razstavlja kot podolžne ali pokončne podobe.
Na njihovih površinah tudi nizanje posameznih podob, ki si sledijo v posameznih sekvencah. Med seboj se na njihovih začetnih delih v sožitju prekrivajo. Prav vse na sredini posameznih likovnih podob navidezno združuje in povezuje svetla linija. Sega od začetka do konca in do samega roba podob. Navidezno se širi navzven in sega zunaj vseh podob. Tam, kjer se začenja črta, se je vedno v njenih podobah začetek in samo navidezen konec. Je metafora za večnost in brezkončnost. Povezuje vsa polja in vse podobe na podobah. Na njeni sledi se uresničujejo in začenjajo nastajati vse likovne podobe Milene Gregorčič. 
Dela so podobožitja njenega čutenja v zarisih in odslikavah v času njihovega nastanka. Vse podobe imajo videz stalnega spreminjanja in vedno novih začetkov ustvarjanja posameznih sekvenc. Ko smo v njenih likovnih podobah na začetku, smo hkrati tudi na koncu koncev sobivanja oblik.
Miloš Bašin (iz besedila za katalog)

Gladka površina prosojnega papirja s prekrivanjem variira v svetlobnih vrednostih in ustvari anonimno slikovno polje. V osemdesetih letih so me poskusi pripeljali do zasnove slikarskega cikla prosojnih sestavljenk, pregibank, mrežnic – akvarelov na transparentnem papirju. S čisto geometrijsko linijo sem omejila lebdeči raster tudi svetlobno prosojnega akvarela. Da bi obšla konvencije medija, sem sliko obesila med dva stekla tako, da le ta ni bila več cenzurirana s steno. Slika je stopila v prostor, bila je berljiva z dveh strani, z vsake strani drugače. Material je nosilec izraza in papir, ki učinkuje kot svetlobni filter, poudarja reliefne strukture. Z raziskovanjem linije, strukture in prenosom njunih posebnosti iz enega v drug material je sočasno nastal tudi cikel plastik, kjer se je linija v različnih ambientalnih postavitvah prosto raztezala in hkrati vpenjala v prostor, vendar predvsem v slikarskem nagovoru.
Papir je v svoji strukturalni raznolikosti lahko nežen, oster, grob, skratka poseben. Zato sem
za cikel grafik v tehniki sitotiska z naslovom Spomini izbrala kot nosilec dokumenta neprosojen papir. Lebdeče forme zastorov, ujetih v belino papirja, ki se razkrivajo in sesedajo sami vase, prikovani z zlato čipko nostalgije, so bile posledica spoznanj o minevanju. Bil je odraz mojega notranjega stanja, pogojen z dejstvi.
V Valovanjih raziskujem odnos med organskimi in geometrijskimi formami, tudi s kolažem. Slike nastajajo po logiki vizualnega mišljenja in ne po logiki posnemanja. Na papir rišem, slikam, ga zlagam, gubam, trgam, režem in lepim. Večplastni deli papirja imajo poleg povečanja haptične prisotnosti funkcijo stabilizacije slikarskih potez. Ob slikanju Valovanj na prosojni papir začutim ob zdrsu čopiča po slikovni površini nežno šelestenje. Ob slikanju na platno ali folijo, ko z barvo in potezo ustvarjam kompozicijo nasprotja in ravnovesja razpoloženjske svetlobe, pa je občutek močnejši.
Moj likovni izraz morda učinkuje zelo širok, a je le logično nadaljevanje s prepletanjem novih spoznanj. Ne tedaj ne kasneje pa se nisem ukvarjala z vprašanjem ali je moje delo v skladu s časom in prostorom niti ga nisem snovala s statusom umetnine. Bilo je in je notranja nuja po izrazu, sprva mojih dvomov in kasneje spoznanj, z ambicijo posredovanja lastne izkušnje.
Milena Gregorčič
Ljubljana, 15. 11. 2007


Exhibitions and events

Activities from this museum

We don't have anything to show you here.


Suggested Content