UROŠ ABRAM: Dialoški portreti / Dialogical Portraits

Portret v naši zavesti danes živi predvsem v obliki, kakor jo v zahodni umetnostni tradiciji po antiki poznamo kakšnih šeststo petdeset let. Temelji na človeški fiziognomiji, ki so jo umetniki dopolnjevali z atributi družbenega položaja, poklica, poslanstva in vsega, kar sodi k nesnovni podobi posameznika. V stoletjih nakopičene portretne konvencije so danes ustvarjalcem na voljo kot komunikacijski repertoar, ki napolnjuje naš prostor in čas. V seriji portretov sodobnih slovenskih ustvarjalcev Uroš Abram predstavlja njihove podobe kot kolektivne stvaritve, katerih produkcija je podrejena natančno opredeljeni metodi. V njih se nam razodene nov etos sodobnega "umetnika": zapustil je svoj posvečeni prostor ustvarjanja, da bi ustvarjalni praksi vrnil družbeno odgovornost in umetnosti njeno izgubljeno avro.

Preradi pozabljamo, da je portret v samem mitološkem jedru likovne umetnosti in da je termin vsaj sprva pomenil vse kaj več kot samo človeško podobo. Prvega portretista najdemo v bibliji šesti dan stvarjenja, ko je Jahve ustvaril Adama "po svoji podobi".[1] Ta božji stik, božanskost podobe, je v staroegipčanski umetnosti pomenil vsako podobo v kamnu, ki je praviloma predstavljala vladarja, božjega predstavnika na Zemlji, mnogo prej, preden je vladarsko upodobitev označil granit ali alabaster z naborom konvencionaliziranih oblik. Domnevno fiziognomska podoba Ehnatona 18. dinastije Novega kraljestva (14. stol. pr. n. š.) je sorazmerno pozen pojav in plod kultne reforme, ki je v vladarjevi fiziognomiji našla vizualno distinkcijo. Ali je ta fiziognomija že bila tudi "podobnost" (likeness), ustrezna modelu, ostaja odprto vprašanje. Upodobitev, reprezentacija je pripadala bogu in zemeljskemu bogu ̶ vladarju.

Andrej Smrekar

[1] Rudolf Preimesberger dokazuje, da je formulacija "ustvaril po svoji podobi" plod prevoda precej nejasnih hebrejskih terminov in se je pojavila šele v zadnji plasti Pentatevha (petih Mojzesovih knjig) v 6. stol pr. n. š. Razumevanje je skladno s sumersko in egipčansko tradicijo, po kateri je vladar prišel na svet v podobi boga kot njegov predstavnik. Porträt (ur. Rudolf Preimesberger, Hannah Baader in Nicola Sutor), Berlin: Riemer 1999, str. 70 ̶75.