Grob rimske zdravnice s Slovenske ceste

Arheologi so v okviru prenove Slovenske ceste spomladi 2015 naleteli na izjemno najdbo skoraj 2000 let starega rimskega groba. Antropološka analiza kosti in številni bogati pridatki, ki so se ohranili pod kamnitim pokrovom celi dve tisočletji, kažejo na to, da gre za grob zdravnice oziroma kirurginje iz Emone druge polovice 1. stol. n. št.

V grobu, ki smo ga arheologi po dveh tisočletjih previdno odprli, so odkrili stekleno žaro s posmrtnimi ostanki pokojnice in novcem, dva steklena kozarca in dve steklenici, bronasto posodico s palčko (kozmetični pribor) ter izredno zanimivo oblikovano in skrbno okrašeno medeninasto posodo.

Kovinska čaša ima na zunanji strani vgravirane živalske (ptice) in rastlinske motive. V skladu z verovanjem v posmrtno življenje so namreč tudi Rimljani v grobove dajali pridatke, za katere so verjeli, da lahko umrlemu pomagajo na poti v onstranstvo (hrana, pijača, denar), in predmete, s katerimi so bili v času življenja pokojniki osebno tesno povezani ali pa so jih uporabljali pri svojem delu (osebni predmeti, orodje, orožje).

Med slednje gotovo sodi orodje, ki je bilo v pepelnici najdeno med razpadlimi ostanki lesa. Predmeti so bili prvotno shranjeni v leseni šatulji, ki pa je povsem razpadla. Bronasta skalpela z železnim ročajem, pinceta, igla in drugi predmeti se praktično ne razlikujejo od podobnega orodja, ki ga še danes lahko srečamo v kakšni zdravniški ali zobozdravniški ordinaciji.
(Iz besedila odgovornega arheologa Martina Horvata, MGML)

Grob emonske zdravnice si zdaj prvič lahko ogledate v zakladnici muzeja. Razstavo dopolnjujejo besedila odgovornega arheologa Martina Horvata (MGML), terenskega arheologa Reneja Masaryka (Skupina STIK) ter odgovornega konzervatorja Matjaža Bizjaka (MGML).

Ne zamudite predavanja arheologa iz terena v sredo, 15. 6. 2016, ob 18:00:
Rene Masaryk: Arheološke raziskave pod Slovensko cesto

Foto: arheologi ob izjemni najdbi