MEMENTO - Kakor senca so naši dnevi (Hermann Falke, Zdenko Huzjan)

Izbrana slikarska dela priznanega slovenskega umetnika Zdenka Huzjana ter izbrana dela iz zapuščine nemškega umetnika Hermanna Falkeja.

Kustos projekta: Marko Košan.

Otvoritev: 3. 6. 2016, 19. 00

V nepregledni množici sodobnih trendovskih umetniških praks z razstavo opozarjamo na opuse podob, ki v središče dosledno postavljajo človeka, vpetega v vse bivanjske situacije, ujetega v usodnost lastnih izkušenj in spoznanj v odnosu do sveta, do bližnjega in do samega sebe, ko se kot posameznik nazadnje sooči s samoto in izolacijo, nebogljeno izpostavljenostjo in smrtjo. Prav takšni, eksistencialistični, a povzdignjeni v jezik metafore in gnani od občutene humanistične erudicije, sta vslikovljeni poetiki slovenskega slikarja Zdenka Huzjana, glasnika izgubljene arhaične globine, in nemškega slikarja Hermanna Falkeja, ki je svojo izgubljeno Arkadijo in zadnji dom našel na južnem Koroškem v Avstriji.

Razstavni projekt MEMENTO pripravljamo v sodelovanju s Fundacijo Hermann Falke in gospo Renate Falke. Das

Spremljevalni dogodki

Javna vodstva po razstavi

3. 6. 2016, 18. 00 (pred uradno otvoritvijo)
16. 6. 2016, 17. 00
14. 7. 2016, 17. 00
15. 9. 2016, 17. 00

22. maj 2016, Galerija Falke / Libuče

Hermann Falke: FRAGMENTI – zadnji akvareli / FRAGMENTE - in Odsevi na zidu - valovanje podob Hermanna Falkeja
videoinstalacija: Ulrich Kaufmann in Sigrid Friedmann

ZDENKO HUZJAN (1948)
Slikarstvo Zdenka Huzjana (rojen 1948 v Lendavi) je vpeto v ciklične nize podob, ki se v vrtoglavih spiralah duhovnega objema sveta spuščajo proti nedoumljivim prepadom, v katerih se skrivajo odgovori na končna vprašanja. Z vztrepetalo, elementarno nagonsko potrebo se skušajo približati naročjem, kjer počivajo Ljubezen, Smrt, Sreča ... brezčasne vrednote, ki narekujejo izkušnje smisla. Huzjan slikanje pojmuje kot ritual, s katerim bodisi v vročičnem, gestualnem nanašanju barve, ki je kot meso, bodisi v kontemplativnem prisluškovanju liričnim učinkov v telesu slike, daruje svojo razgaljeno intimo. Odseve spominov iz mladosti in odmeve čutne prekmurske pokrajine je zaokrožil v prepoznavne mitologeme, ki se krčevito izvijajo sponam nikdar izživetih travm in hlepijo po izžarevanju univerzalnih humanističnih vsebin. Čeprav so vse podobe navidez prežete s tanatovskim pesimizmom, jih vedno znova obsveti pritajeno, a vseobsegajoče čustvo erosa, ki nemo grozo niča in tragično občutje življenja sprevrača v dejavno bolečino negotovosti in tveganja, napora in trpljenja, absurda in - ljubezni. In kakor je vsa humanistična umetnost v prvi vrsti figuralna izkušnja, je tudi Huzjan svojo alegorično vizijo zgostil v hieratično postavljenem figuralnem korpusu v središču podobe.

HERMANN FALKE (1933-1986)
Slikarstvo Hermana Falkeja v vseh obdobjih ustvarjanja uteleša dosledno humanistično interpretacijo eksistencialistične bivanjske situacije. Vslikovljena poetika tega občutljivega duhovnega kozmopolita in blodečega potohodca po katakombah človekove zavesti in podzavesti, prefinjenega erudita, neomajno zazrtega v arhetipsko nadčasovnost umišljenega ideala davne Arkadije, je vselej povzdignjena v jezik metafore in vseobsegajoče želje po razkritju ključa do poslednjih resnic človeške zemeljske nečimrnosti. Rojen je bil v Schmallenbergu v severni Nemčiji, kjer je po študiju na Akademiji v Kasslu tudi živel, dokler se ni v zadnjih letih življenja preselil v izbrano domovino Koroško. V obsežnem opusu, ki ga hrani vzorno urejena fundacija v slikarjevem poslednjem domu v Libučah na južnem Koroškem v Avstriji, se zrcali njegova dualistično pojmovana usodnost magične uganke o dragocenosti življenja in bolečine sveta.