Forma viva 50 let; Forma viva - kostanjeviško okno v svet

vabimo na odprtje dokumentarne razstave v petek, 15. julij 2011, ob 20. uri v

Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac.

Razstavo bo predstavil višji kustos Goran Milovanović

Slavnostni govornik bo predsednik Slovenskega muzejskega društva

dr. Andrej Smrekar.

Razstavo pa bo odprl župan Občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek.

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva s štiri delovišči v Kostanjevici na Krki, Seči pri Portorožu, Ravnah na Koroškem in Mariboru je vsekakor fenomen v svetovnem merilu. Primorski kipar Janez Lenassi je bil leta 1959 aktivni udeleženec prvega simpozija v St. Margarethnu (ki velja za prvega na svetu), leto kasneje pa se ga je udeležil še Jakob Savinšek. Dala sta pobudo tudi doma, toda za tako veliko manifestacijo je bilo potrebna kompleksna večplastna struktura in že leta 1960 je bil konstituiran pripravljalni odbor s čimer so stekle intenzivne priprave za ustanovitev simpozija. Sklad z imenom Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, je bil na podlagi pogodbe sklenjene med krajema Koper in Novo mesto, kot nosilcema takratnih območnih ljudskih okrajev, podpisan 18. in 23. marca 1961, kar je pomenilo tudi pravno formalno ustanovitev Forme vive. Let 1961 sta se kot delovišči izluščili nekdanji cisterianski samostan v Kostanjevici na Krki, kjer se je material uporablja hrastov les ter polotok Seča, kjer ustvarjajo v kamnu. Na skupni razpis za obe delovišči prvega simpozija se je prijavilo 76 kiparjev, na podlagi predložene dokumentacije pa je žirija izbrala devetnajst udeležencev prvega simpozija (enajst za Portorož in osem za Kostanjevico na Krki). Jeseni leta 1963 so intenzivno stekle priprave tudi za uvedbo tretjega delovišča v Ravnah na Koroškem, kjer se bo ustvarjalo v kovini. Pobudo so dali Vilma Pirkovič, Lado Smrekar in Franc Fale, ki je bil takrat predsednik Občine Ravne na Koroškem. Fale je navdušil tudi takratnega direktorja Železarne Ravne Gregorja Klančnika. Med leti 1964 in 1989 se je na Ravnah zvrstilo kar sedem simpozijev kjer je ustvarjalo trideset kiparjev. Kljub finančnim težavam in reorganizaciji je bila leta 1967 ideja Forme vive še vedno v ekspanziji, saj se je priključilo še četrto delovišče v Mariboru, ki je kot material uporabljalo beton. Sporazum je bil podpisan 29. septembra 1967 in istega leta je bila speljan tudi simpozij na katerem so ustvarjali trije umetniki. To je bila tudi stalnica mariborskega simpozija. V obdobju od 1967 do 1986 je bilo izvedenih šest akcij na katerih je ustvarjalo skupaj devetnajst umetnikov. Danes delujeta še delovišči v Kostanjevici na Krki, kjer prav ta mesec poteka jubilejni simpozij na katerem ustvarjajo Karen Macher Nesta iz Peruja, Denis Krašković iz Hrvaške ter Reinhold Neururer iz Avstrije, ter delovišče v Seči, kjer se bo jeseni jubilejno leto tudi zaključilo. V Koroškem muzeju pa napovedujejo simpozij na Ravnah v letu 2012 v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture.