Pilon v prvi svetovni vojni

PILON V PRVI SVETOVNI VOJNI

risbe, akvareli, ilustracije

V Pilonovi galeriji Ajdovščina napovedujemo odprtje študijsko-dokumentarne razstave Pilon v prvi svetovni vojni, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem. Na ogled bodo risbe, akvareli in ilustracije, ki jih je Veno Pilon ustvaril na fronti in v ruskem ujetništvu. Slikovni del razstave vsebinsko dopolnjuje korespondenca med Venom Pilonom in Stanom Kosovelom, bratom kraškega poeta Srečka, ki je v celoti objavljena v razstavnem katalogu. Avtorji razstavnega projekta so Tanja Cigoj, dr. Borut Koloini in Nataša Kovšca. Odprtja razstave se bo udeležil tudi umetnikov sin, gospod Dominique Pilon.

Pilonova galerija Ajdovščina se s študijsko-dokumentarno razstavo Pilon v prvi svetovni vojni pridružuje številnim slovenskim in tujim muzejem, ki letos obeležujejo stoto obletnico začetka ene največjih morij v zgodovini človeštva. Razstava osvetljuje začetno in zelo kratko obdobje Pilonovega ustvarjanja, ki pa ni bilo nič manj kreativno kot preostali del njegovega življenja. Še več, ohranjene risbe s fronte in akvareli iz ruskega ujetništva pričajo o Pilonovi izjemni ustvarjalni moči, ki, kljub velikemu pomanjkanju in grozotam vojne, ni nikoli usahnila.

Večino razstavljenih del, med katerimi so posamezne risbe in akvareli javnosti na ogled prvič, hranimo v Pilonovi galeriji. Pilonov sin Dominique in njegova družina so za razstavo prispevali devet ruskih akvarelov (originali bodo na ogled le v času obiska Dominiqua Pilona – v petek, 19. 12. in v soboto, 20. 12. – pozneje jih bomo nadomestili z reprodukcijami). Dva akvarela hranijo v ljubljanski Moderni galeriji, dva pa sta last zbiralca dr. Vanje Lokarja iz Trsta.

Risbe s fronte

Prvi del razstavnega projekta, ki ga je pripravila kustosinja Nataša Kovšca, obravnava Pilonove risbe s fronte in tista likovna dela, ki jih lahko vsebinsko povežemo z začetkom prve svetovne vojne. Pilon je namreč že pred mobilizacijo v avsto-ogrsko vojsko ustvaril nekaj risb s svinčnikom in tušem, ki jih preveva izrazito pesimistično vzdušje (takšni sta denimo risbi s svinčnikom Voditeljeva boja in Arena, na katerih je osrednji motiv okostnjak). Razstavljena dela gledalca kronološko vodijo po poti 27. domobranskega pešpolka, h kateremu je bil Pilon dodeljen po rekrutaciji 15. aprila 1915. Najzgodnejši risbi s fronte je ustvaril na italijanski fronti na Tirolskem, ostale pa v Galiciji, kamor je bil bataljon gorskih strelcev premeščen konec junija 1916.

Razstavljene risbe so nastale v specifičnih vojnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom, a prav zato se zdi, da utelešajo Pilonovo primarno življenjsko moč, njegovo neuničljivo voljo po preživetju. Hkrati pa lahko iz obravnavanih del izluščimo nekatere bistvene karakteristike Pilonovega ustvarjanja, ki jih je v risbi do popolnosti razvil v dvajsetih letih 20. stoletja: ekspresivnost v izrazu, tendenco po upodabljanju človekovega notranjega izraza in mojstrstvo v prikazovanju trenutnega vzdušja.

Ruski akvareli

Drugi sklop razstave, katerega avtorica je Tanja Cigoj, predstavlja Pilonovo ustvarjanje v ruskem ujetništvu. Pomladi leta 1917 je dvajsetletnega Pilona, skupaj z drugimi vojnimi ujetniki, vlak izkrcal v Lipecku, malem ruskem letoviškem mestu, kjer je doživel in preživel boljševiško revolucijo ter konec vojne. »Neprenehoma sem tičal pri oknu, risal in akvareliral na eni strani ljudski vrvež, na drugi pa brezmejno daljo v večni igri letnih časov, oblakov in sonca.« Besede, s katerimi Pilon - skoraj pol stoletja pozneje - opisuje čase svojega ujetništva, osvetljujejo njegov ruski opus; slikanje je bilo poglavitni razlog, zakaj se sam v ujetništvu ni počutil tako nesrečnega kot njegovi tovariši. 

Pogled na opus akvarelov in risb, ki jih je ustvaril v ujetništvu, razkriva tudi njegov trden značaj in iznajdljivost – da bi se prebil skozi naraščajočo lakoto ter si vsaj malo olajšal vsakdan, se je zaposlil kot učitelj risanja na novoustanovljeni akademiji in ljudski šoli, popisoval in delil je živilske izkaznice ter učil risanja otroke v vrtcu, čas pa je izkoristil tudi za učenje jezika in prebiranje ruskih klasikov ter preko revij spremljal sodobna ruska literarna gibanja (Severjanin, Majakovski in Jesenin). Spoprijateljil se je z ruskimi intelektualci in umetniki (v Rusiji ga je ogrela 'neizrečna toplina' novih tovarišev) ter z nekaterimi ohranil stike tudi po vrnitvi domov. Rusija ga je povsem prevzela s svojimi barvitimi nasprotji, s svojo veličino narave in z neizmerno prostranostjo - nastajale so krajine in vedute mesta, ujete v raznotere barve letnih časov ali vremenskih razmer in zaznamovane z živahno paleto, idilično atmosfero in elegantno linijo. V akvarel in risbo je beležil utrinke s semanjih vrvenj, v lahnost poteze ujel prizore vsakdana, v malih avtokarikaturnih akvarelih pa s samoironijo orisoval položaj in razmere, v katerih se je znašel.

Ko je po dveh letih ujetniškega življenja, še pred uradno repatriacijo ujetnikov, zaradi domotožja pobegnil domov, je s seboj prinesel dela, ki ne izdajajo prestanih naporov, splošnega pomanjkanja in stisk, ki jih je takrat doživljal, z izjemo dveh risarskih zapisov – ekspresivno zaznamovanega avtoportreta ter akvarelirane risbe Sled, ki zareže v spomin s krvavimi stopinjami skeleta (Smrti), ki vodijo od razmesarjenih udov, ležečih v snegu …  

Prepisi pisem Vena Pilona Stanu Kosovelu

Originalna pisma s fronte, ki jih je Veno Pilon pošiljal prijatelju Stanu Kosovelu, so na ogled na razstavi Pišem ti na različne naslove... v Goriškem muzeju. V Pilonovi galeriji je razstavljenih le nekaj reprodukcij pisem in dopisnic, medtem ko je v razstavnem katalogu objavljen prepis celotne korespondence, ki obsega 28 pisem in dopisnic. Borut Koloini v spremnem besedilu piše, da so pisma, ki jih je Pilon poslal med decembrom 1915 in avgustom 1916, prepisana dobesedno tako, kot jih je zapisal, z napakami vred. Tam, kjer res niso mogli razbrati zapisanega, pa so to označili z vprašajem.

Prijatelja sta po Koloinijevih besedah kljub nevarnostim, ki jih je prinesla vojna, »vzdrževala topel, človeški in zaupen odnos z dopisovanjem po pošti, kar sta počela zelo pogosto. Kosovelovih odgovorov na Pilonova pisma sicer ne poznamo, ker se niso ohranila, vendar je očitno, da jih je Pilon bral, saj se večkrat sklicuje nanje. Najbrž so se izgubila, upamo pa lahko, da prav ta razstava vzbudi pozornost naključnega najditelja, da pisma opazi in ohrani. Stano Kosovel je Pilonova pisma prenašal s seboj po bojiščih, po vojni pa shranil doma v Tomaju in tam so ostala tudi po tem, ko se je odselil v Ljubljano, kot sestavni del njegove zapuščine v Kosovelovi domačiji.«

Razstava, ob kateri je izšel obsežen katalog, bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do 1. februarja 2015.

 Odpiralni čas:

ponedeljek: od 8. do 16. ure / torek – petek: od 8. do 17. ure / nedelja: od 15. do 18. ure,

zaprto: sobota in prazniki.

Galerija bo izjemoma odprta tudi v soboto, 20. 12. 2014, od 15. do 18. ure,

v sredo, 24. 12. in v sredo, 31. 12. 2014 pa od 8. do 12. ure.