EMIRA TURNADŽIĆ, slike

Emira Turnadžić (rojena leta 1955 v Zagrebu) je leta 1979 diplomirala na  Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu pri prof. Ismarju Mujezinoviću. Po končanem študiju je dve leti ustvarjala v slikarski Majstorski radionici L. Ivančića in N. Reisera in predavala risbo na sarajevski akademiji. Že leta 1981 je dobila nagrado na 11. Bienalu mladih na Reki in leta 1982 še nagrado za slikarstvo na razstavi v »Collegium Artisticum« v Sarajevu. Živi in dela v Ljubljani.

Po skoraj tridesetih letih, odkar je Emira Turnadžić imela zadnjo samostojno razstavo v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu, bo v  nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu prvič javnosti predstavljen najnovejši opus slik, ki jih je ustvarila v zadnjih štirih letih. Z odmikom od znanih sodobnih tendenc in z opazno intimno likovno entiteto so ta dela bistveno drugačna, še vedno sodobna ter neprimerljiva s sočasnimi likovnimi govoricami. V tehnološkem smislu so simbioze risbe, slike, reliefa in objekta, v formalno oblikotvornem pogledu pa presenetijo z ekspresivno impozantnostjo v smislu skrajno intimne izpovedi. Tradicionalna risba in tradicionalna slika sta vsaj na videz podrejeni materialni strukturi slikovne površine: avtorica z vso natančnostjo kolažira in mozaično sestavlja, plastí, razvršča in oblikuje nove teksture po slikarski površini. Snovnost uporabljenih predmetov in materialov – njihov diapazon je izjemno širok – je zelo pomembna, tudi optično izpostavljena ter dostopna še otipu. V ikonografsko-znakovnem in vsebinskem smislu pa sledimo spontanemu avtoričinemu trenutnemu navdihu in ideji: to je njen neustavljivi kreativni agens, ki ga skozi ustvarjalni ritual transformira v sublimne metafore nečesa, kar je onkraj konkretnega in fizičnega sveta. Znotraj tega je vedno veliko prostora zlasti za avtoričino pronicljivo intuitivnost, pa za domišljijo, spomine, reminiscence.

Od tod izključitev vseh figurativnih in narativnih elementov ter skrajna redukcija v poenostavitvi oblik. Te pojavnosti so kot anamorfoze, ki evocirajo organske forme, v detajlih asociativno tudi antropomorfne, ter s svojim repliciranjem postanejo avtoričin prepoznaven obrazec. Pred gledalčevimi očmi je mistično skrivnostna podoba, ki  s svojo enkratnostjo, izvirnostjo in iskreno izpovednostjo omogoči vživetje, neposredno in brez kakršnihkoli omejitev.

Podatki o reprodukciji:

Brez naslova, 2010, mešana tehnika na juti / tecnica mista su iuta, 126 x 200 cm