Denis Krašković - Moja zgodba / My Story

Zagrebškega kiparja Denisa Kraškovića je občinstvo Galerije Božidar Jakac pobliže spoznalo lani, kot enega izmed treh udeležencev Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, kjer je za kostanjeviški park skulptur izvedel delo Dobrota (2011), delo ki idejno temelji na znanem Biblijskem motivu, šestem poglavju Evangelija po Janezu, ko Jezus nahrani pet tisoč mož s petimi ječmenovimi hlebci in dvema ribama. Krščanska ikonografija je tudi sicer eden pomembnejših segmentov, ki tvorijo Kraškovićev likovni opus in jo je seveda moč prepoznati tudi na naši razstavi. Po drugi strani pa so zanj prav tako značilna dela, ki se dotikajo aktualnih dogodkov. V njih je avtor družbeno angažiran, izjemno pronicljiv in ironično veder, izraža pa se skozi pestro paleto popularnih medijev urbane kulture.

Razstavo Moja zgodba tvorijo dela, nastala v daljšem časovnem obdobju, ki jasno izkazujejo Kraškovićevo usmeritev v figuralno umetnost, močno prežeto s krščansko ikonografijo ter socialno angažiranimi aktualnimi temami. Realizacije njegovih idej posegajo v področje kiparstva, slikarstva, video filma, risbe in posledično stripa. V njih je moč zaznati, da avtor svojega opusa ne gradi načrtno v ciklih, temveč idejo razvija izrazito impulzivno a pri tem ostaja v svojih etičnih, intelektualno pronicljivih ironičnih okvirjih. Gre za ambientalne postavitve, kjer kljub zaključeni celoti vsaka celica na igriv način pripoveduje svojo intimno zgodbo segmentov umetnikovega življenja, zgodbo, kjer osnovna ideja v sebi nosi mnoge asociativne nastavke, prežete z vedrino in plemenitostjo, zato je v njej mogoče zaznati mnoge ludistične komponente. Kompozicijske zgodbe s Posteljo (1998),  Semenom (2011), Avtoportretom z angelom in hudičem (1993), Rokavicami na klinu (2012) in drugimi, izvedene tako v polju kiparstva kot risbe, aktualizirajo umetnikovo intimno avtorefleksijo do sveta, medtem ko na drugi strani dialog z religijami opozarja na etičen pristop pri ravnanju s svetom. Kompozicije z deli Bog je velik (2004), Noji v Afriko (2003), Nit v šivanko (2005) in druge jasno izražajo avtorjevo aktivistično angažirano etiko, s katero nam želi sporočiti: prijatelji, to je moja zgodba.

Goran Milovanović