Utrip svetlobe

Ljudsko izročilo pozna številne legende povezane s svetlobo. Tako grška legenda govori o Prometeju, ki je bogovom ukradel ogenj, ga predal ljudem in jih naučil, kako naj ga ohranjajo in uporabljajo. S tem je človek dobil poleg energije pripomoček, ki mu je lajšal življenje v temi.  

Prvi vir svetlobe je postalo ognjišče, ki je služilo kot vir toplote in svetlobe ter hkrati predstavljalo prostor za pripravo hrane. Ta svetlobna komponenta ognja je postala vse pomembnejša bivanjska vrednota in iz nje se je kasneje razvil kult svetlobe, ki ga še danes srečamo kot večno luč v cerkvah.  

Raznovrstne oblike svetil so se razvijale v različnih obdobjih in civilizacijah. Tako so se oljenke razširile v deželah, kjer so pridobivali in uporabljali rastlinska olja. Izdelane so bile iz keramike ali brona, redkeje pa srečamo še druge materiale kot so steklo in žlahtne kovine. Oljenke se pojavijo na našem ozemlju v 2. polovici 1.st. pr. n. št, ko so Rimljani zavzeli območja jugovzhodnih Alp.   

V mlajših obdobjih se srečamo s paleto svetil od preprostih oblik čelešnikov, bakel in trsk. Trske, ki so jih izdelovali iz različnih vrst lesa, je bilo potrebno pogosto menjavati.  Za gibanje izven bivališč so izdelali bakle, kasneje tudi laterne. Te so uporabljali kot popotna svetila ter na kmetijah in obrtnih delavnicah. Postale so nepogrešljive pri procesijah ob praznikih in pogrebih, saj so z njimi spremljali pogrebne sprevode.  

Ob teh predmetih so se pojavili svečniki, ki se v zgodovini pojavljajo vse od Stare zaveze, Babilonije, Etruščanov in Rima dalje. Za izdelavo so uporabljali različne materiale od gline, porcelana, lesa, aluminija, srebra, medenine in zazrcaljenega stekla. Postajali so pomemben del bivanjske kulture kot namizni, stenski in prenosni svečniki.  

Čas od 18. stoletja dalje ponovno uveljavi poleg svečnikov oljenke kot predhodnico petrolejke. Te so se iz območja ZDA, kjer je prvo petrolejko izdelal Benjamin Silliman, razširile v Evropo po letu 1860. Pomenile so pravo revolucijo, saj so dajale svetlejšo luč in so gorele s mirnejšim plamenom. Podoben razvoj kot ostale vrste svetil so doživljali tudi lestenci.  

Na razstavi v Lapidariju Pokrajinskega muzeja je na ogled 75 predmetov iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Gre za sprehod skozi zgodovino svetil od rimskega obdobja do uvedbe elektrike. Poleg tega gradiva je nekaj  gradiva, vključenega v stalno postavitev in si ga lahko ogledamo v kulturnozgodovinski zbirki.  

Razstava bo na ogled v Lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje do 13. decembra – praznika svete Lucije.  

Kustos razstave: Jože Rataj, muzejski svetovalec