TOMISLAV SABOLIĆ - subtilni slikar emocij

Vedno znova, ko si ogledujem izbran slikarski ali kiparski opus različnih likovnih umetnikov, pomislim na misel, da »slikarski nagovor« ni nikoli enopomenski, površinski ali zgolj všečen, pač pa je njegova sporočilnost zmeraj večplastna in večpomenska.  Tudi pri slikarskem opusu umetnika Tomislava Saboliča iz Varaždina je bilo tako.  Vendar se pri njem takoj vzpostavijo vzporednice med njim in njegovim mestom – Varaždinom. Kot je samo mesto bogato in dragoceno z baročno kulturno dediščino in arhitekturo, tako smemo tudi v slikarstvu Tomislava Saboliča iskati prefinjen, razkošen in slikovit stil slikanja in upodabljanja različnih motivov v maniri in barvah »starega« baroka. Sabolič ostaja zvest svojemu mestu, njegovi veduti, tradiciji in bogati stavbni dediščini.  Vendar se umetnik ne zadovolji zgolj z vernim odslikavanjem opredmetene stvarnosti, temveč se poglobi tudi v globlji, intimnejši smisel upodabljanja, kjer igra veliko vlogo preplet naključij, predvsem pa emocij.  Čutenje in opredmetenje vizualnega v raziskovanju likovnega polja ostaja pri Saboliču še zmeraj posnemanje vidne stvarnosti (vedute mesta, portreti, tihožitja) v smislu raziskovanja čistih likovnih možnosti in iskanja odgovorov na vprašanja o likovnem čutenju, likovnem izražanju in likovni snovnosti.  Slikar velikokrat, dobesedno,  postavi v svoje slike tudi figuro, običajno žensko,  in se ukvarja z razmerjem oziroma simbiozo med krajino in figuro.  Le-te postanejo v sklopu celotne kompozicije in izbrane barvne lestvice rjavo-zlatih- rdečih tonov  premišljeno izbrane točke, natančno fokusirane v slikarsko polje. A hkrati k tej dvojini  Sabolič, hote ali nehote,  pritegne tudi gledalce, kot tisti primarni pol vsake umetnine, saj brez gledalcev oziroma naslovnika umetnost pravzaprav ne služi nikomur in nima nobene funkcije. Kar naenkrat se zdi, da njegova likovna dela pripovedujejo hkrati silno razumljive, a tehtno premišljene in subtilne  slikarske zgodbe o vzponih in padcih, o dobrem in slabem, strahu in pogumu, ljubezni in smrti … slehernemu  pozornemu gledalcu.  

Stanka Gačnik, kustodinja galeristka