Dr. Mihael Brenčič: VOHUNI, PROSTOZIDARJI PA ŠE LAŽNIVI KLJUKEC

Vljudno Vas vabimo na 4. predavanje iz 30. cikla MUZEJSKI VEČERI hidrogeologa dr. Mihaela Brenčiča z naslovom VOHUNI, PROSTOZIDARJI PA ŠE LAŽNIVI KLJUKEC v torek, 21. januarja 2014, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija.



V razsvetljenskem 18. stoletju doživi naravoslovje skokovit razvoj. Kljub temu naravoslovci tega obdobja svoje delo še vedno tesno prepletajo z literaturo in filozofijo ter delujejo na številnih družbenih področjih. Ob branju njihovih del se nam pogosto odkrijejo nenavadne povezave. Kdo bi si mislil, da je avtor Lažnivega Kljukca hkrati tudi avtor ene prvih sodobnih teorij o delovanju vulkanov in razlage njihovega vpliva na oblikovanje Zemljinega površja? In še več, kdo bi si mislil, da se je srečal z geologijo rudnika v Idriji? Rudolf Erich Raspe je v angleščino prevedel in napisal obsežen uvod v zbirko potopisnih pisem Johanna Jacoba Ferberja, ki je znan kot avtor prvega tehtnega, znanstveno in tehnično utemeljenega opisa idrijskega rudnika. V svojem prvem pismu iz zbirke Ferber opiše svojo pot po južni Štajerski, skozi Kranjsko in svoj postanek v Idriji in nam odkrije do sedaj neznan podatek, da se je v Idriji mudil sredi septembra leta 1771. Ferber je svoja nemška pisma s poti po Italiji pošiljal baronu Ignazu von Bornu v Prago, ki je ta pisma objavil. Toda Born ni bil navaden plemič. Nekaj časa je opravljal vlogo glavnega zakladnika in bil vodja rudarskega urada v Pragi, bil je pisec številnih mineraloških knjig in eden najpomembnejših prostozidarjev svoje dobe. Tako Ferber kot Born sta bila strastna dopisovalca. Dopisovala sta si s številnimi intelektualci tedanje Evrope, od Linnéjevega kroga do italijanskih in francoskih razsvetljencev. V ta krog sta sodila tudi Scopoli in Hacquet in sodeč po ohranjenih knjigah Ferberja in Borna v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani sta v dopisovanju sodelovala tudi brata Zois. Zanje Idrija ni bila le zgolj zanimiv naravni pojav, temveč vir bogastva in blagostanja, za katerega so si neprestano prizadevali.

Dr. Mihael Brenčič