MAO Debate: Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom

Modernistična arhitektura in urbanizem iz obdobja socialistične Jugoslavije razkrivata mnoge izvirne, eksperimentalne in progresivne modele . V obdobju povojne gospodarske rasti je bilo načrtovanje mest in naselij v naši nekdanji državi na zavidljivi ravni. Potekalo je celovito in nadzirano ter z neprimerljivo večjo odgovornostjo do skupnega življenjskega prostora kot jo je zaznati danes. Arhitektura je bila raziskovalni laboratorij industrije in vir inovacij v gradbeništvu. Moderne zgradbe so bile propagandno orodje, s katerim je politična elita pred svetom hotela demonstrirati, kako napredno državo vodi in upravlja.

Z obdelanimi temami in arhitekturnimi projekti v državah na območju nekdanje Jugoslavije bo projekt Nedokončane modernizacije prav gotovo zapolnil nekatere sive lise v svetovni zgodovini moderne arhitekture. Tema kolektivnega raziskovanja, ki se zaključuje s konferenco v Ljubljani, pa je aktualna predvsem zaradi vprašanj, ki se odpirajo ob vpogledu v arhitekturno produkcijo, ki jo je družba v trenutku, ko je padla v objem demokraciji in tržnemu gospodarstvu, zavrgla kot zablodelo in preživeto. Čas, ko socialni ideali ter kritični in eksperimentalni pristopi k gradnji ponovno stopajo v ospredje razmišljanj o arhitekturi, je več kot primeren za poglabljanje v prostorski sloj, ki je nastal z moderno produkcijo prostora in ugotovimo njegovo kulturno zapuščino za prihodnost. Ali smo modernizem, njegove protagoniste in manifeste razumeli dovolj dobro ali smo bili ob njihovem branju površni? Katera so njihova ključna sporočila za sodobno produkcijo arhitekture? Koliko se poklic arhitekta, katerega vloga se danes spreminja, navezuje na “herojske čase” modernizma? Je v njem še moč zaslediti modernistični aktivizem in kolektivno socialno zavest?

Namen Nedokončanih modernizacij – kar odraža tudi naslov – ni idealiziranje obravnavanega obdobja; sploh pa ne sistema, v katerem se je odvijala obravnavana arhitekturna in urbanistična produkcija. Zaradi njegovih neizpodbitnih pomanjkljivosti so modernizacije ostale nedokončane. A obenem je nedokončanost, s katero smo dnevno soočeni, situacija, na katero se je potrebno neprestano odzivati.

Na zaključni konferenci projekta Nedokončane modernizacije se bodo nanje odzvali mednarodni arhitekturni kritiki, teoretiki in raziskovalci, ki bodo na zgoraj zastavljena vprašanja odgovorili z različnih vidikov: Nicholas Fox Weber (direktor The Josef and Anni Albers Foundation, Bethany, ZDA), Owen Hatherley (pisatelj in novinar, London), Hans Ibelings (urednik A10, New European Architecture, Amsterdam), Breda Mihelič (umetnostna zgodovinarka, direktorica Urbanističnega inštituta republike Slovenije, Ljubljana), Maroje Mrduljaš (vodja projekta Nedokončane modernizacije, Zagreb). V sklopu konference bo ob koncu prvega dne potekal javni intervju z arhitektom Stankom Kristlom, enim od glavnih protagonistov modernistične arhitekture v Sloveniji. Z njim se bosta pogovarjala arhitektka Tina Gregorič in arhitekt Tadej Glažar. Konferenco je pripravil Matevž Čelik (direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana), ki jo bo tudi vodil.


Vstopnina: 19 € / 10 € (študenti).
Plačilo: blagajna MAO ali s prijavnico in nakazilom na TRR: 01100-6000034749, odprt pri UJP s pripisom »Konferenca«.
Izpolnjeno prijavnico pošljite na infobio@mao.si.
Vstopnice so na voljo do zasedbe prostih mest.