dr. Blaž Komac - Naravne nesreče v Sloveniji kot naša odgovornost

Naravne nesreče v Sloveniji kot naša odgovornost

Naravne nesreče so naravni pojavi v pokrajini, ki povzročajo škodo in tudi žrtve. Kot naravni pojavi so v številnih pokrajinah geografska stalnica: že od nekdaj spremljajo človeštvo in tudi v prihodnje bodo stalna grožnja. Eden od ključnih rezultatov geografskega preučevanja naravnih nesreč je ugotovitev, da so te sestavni del naravnega dogajanja, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa se mu na različne načine prilagodimo.

Čeprav naravne nesreče niso nepričakovane, se nanje pretežno odzivamo šele, ko nastopijo. Vendar v Sloveniji ponekod že lahko govorimo o 'kulturi izogibanja naravnim nesrečam', oziroma 'kulturi sobivanja z naravnimi nesrečami'. Vedno bolj izstopa pomen posameznika (nasproti državi): učinke naravnih nesreč je mogoče omiliti, če vsak posameznik bolj pozna značaj procesov.

Pomembno pa je tudi poznavanje škod. Globalno so naravne nesreče v zadnjem desetletju in pol povprečno terjale prek 75.000 življenj letno ter povzročile za okrog 100 milijard dolarjev škode na leto. V Sloveniji so v tem obdobju škode zaradi naravnih nesreč povprečno znašale 0,37 % letnega BDP. Svetovna banka in Ameriški geološki zavod (USGS) sta izračunala, da bi lahko bila v devetdesetih letih globalna ekonomska škoda zaradi naravnih nesreč za 280 milijard dolarjev nižja, če bi predhodno 40 milijard dolarjev  investirali v preventivo in v pripravljenost na naravne nesreče.

dr. BLAŽ KOMAC, univ. dipl. geograf, docent, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Geografski Inštitut Antona Melika.

Maturiral je leta 1993 v Tolminu, diplomiral, magistriral in doktoriral je v Ljubljani. Od leta 2000 dela na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem s fizično geografijo, zlasti z geomorfologijo, geografijo naravnih nesreč in geografskimi informacijskimi sistemi. Od leta 2005 predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in od leta 2011 vodi inštitutski Oddelek za naravne nesreče.

Njegova bibliografija obsega več kot 250 enot, od tega so tri znanstvene monografije. Od leta 2010 je član Komisije za naravne nesreče pri Mednarodni geografski zvezi. Leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani in leta 2004 pohvalo Zveze geografov Slovenije.