Arhitekturna risba včeraj in danes

Viktor Sulčič, arhitekturne in druge risbe

»Poštenje – Lepota in Resnica…«
Besede, ki jih je 26. januarja 1970 na svojem domu v Buenos Airesu zapisal petinsedemdesetletni Viktor Sulčič v rubriko »smer in oznaka lastnega dela« vprašalne pole Oddelka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu, so potrdilo življenjskega vodila enega od najvidnejših vsestranskih slovenskih ustvarjalcev živečih v Argentini. Njegov arhitekturni opus je sicer bil že predmet razstav pa tudi katalogov in drugih objav v Sloveniji in zamejstvu, v sami Argentini pa je razstava njegovih del leta 1991 (prenos tiste razstave, ki smo jo prav v Pilonovi galeriji postavili leta 1989) tamkajšnji publiki predstavila do takrat neznanega ustvarjalca in ga dokončno uvrstila med najpomembnejše arhitekte, ki so soustvarili podobo Buenos Airesa.
Tokrat pa predstavljamo njegove risbe, ki so nastale v Firencah in drugih italijanskih krajih  med študijem na Kraljevi akademiji lepih umetnosti in sicer tiste, ki so bile ustvarjene in  kažejo na izjemno mojstrstvo njegove roke, kot študijske skice, kopije detajlov iz raznih virov, ki ponazarjajo kako so študentje arhitekture takrat oživljali potek umetnostne zgodovine od antike naprej. Na vpliv Ivana Meštrovića na mladega arhitekta pa opozarjajo skice za ilustracije oz. kiparstvo, ki jih je narisal v prvih argentinskih letih okrog 1930.

Alenka Golob, risbe in akvareli

Kot primer tenkočutnega predstavljanja prostora s strani arhitektke pa v mali dvorani predstavljamo izbor del, ki so nastala na Vipavskem in v Parizu. Risbe se skladno vključujejo v žlahtno slovensko tradicijo arhitekturne risbe.