Rogaško Slatino je med letoma 1941 in 1945 okupirala Nemčija in mesto postavila za sedež okrožja Šmarje. Zaradi bližine meje z Neodvisno državo Hrvaško pa je postala tudi obmejno mesto na južni meji velikega Tretjega rajha, kar je zelo vplivalo na okoliško prebivalstvo, posebno na tistem delu, ki je mejil na Hrvaško. Nemci so mejo obdali z žico in minskimi polji, prečkanje pa bilo možno le na močno zastraženih mejnih prehodih.
Zgoraj opisano obdobje v zgodovini Rogaške Slatine prvič odkriva razstava Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945. Pripravili so jo zgodovinarji in geografi dr. Peter Mikša, Daniel Siter ter dr. Božo Repe s sodelavci. Na 12 panojih je mogoče videti in prebrati malo znane zgodbe druge svetovne vojne slovenskega zdraviliškega mesta.
Razstava je sad enoletne raziskave v sklopu raziskovalnega projekta "Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva", ki se izvaja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Shhh! Due to the secret nature of this data, we cannot disclose everything in...
Razstava prikazuje predvsem boj za slovensko severno mejo na Štajerskem...
Along with its favourable geographical position and advantageous conditions...
After the formation of Yugoslavia, Maribor became an important border city,...
Kakšno je bilo življenje v Mariboru v tistih časih, ko še ni bilo elektrike?...
Otroci bodo spoznavali delovanje muzeja, slišali zgodbo o zgodovini muzejske...
Na delavnicah predstavljamo del kulturne dediščine, ki se skozi stoletja...