Predstavitev dveh novih publikacij Post scriptum (Prvi del: Izbrane gledališke kritike in Drugi del: Izbrane kritike radijskih iger) avtorja Lojzeta Smaska

Publikaciji, ki sta izšli v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta pod zaporedno številko 94, podajata izbor kritik priznanega in plodovitega pisca Lojzeta Smaska, rojenega leta 1928 v Mariboru. Dolgoletni časnikar, novinar in umetnostni kritik je štiri desetletja pomembno soustvarjal strani kulturne redakcije dnevnika Večer; spremljal in ocenjeval je domače in tuje gledališko ustvarjanje, že zgodaj pa je kritiško pozornost usmeril k radijskim igram ter se uveljavil kot eden redkih, ki je svoje pisanje posvečal tej, če uporabimo naslov simpozija na Festivalu Borštnikovo srečanje 2016, »vitalni zvrsti na robu medijskega prostora«.

Z izborom kritik, ki obravnavajo gledališko ustvarjanje v širšem pomenu besede, knjigi predstavljata prispevek h gledališki zgodovini, obenem pa Smaskovo izjemno obsežno reflektiranje umetniške produkcije ponuja priložnost za razmislek o kritiki.

Na pogovoru ob predstavitvi knjig bodo sodelovali: pobudnika projekta Uroš Smasek, soavtor izbora, in Vinko Möderndorfer, avtor spremne besede k Izbranim gledališkim kritikam; ter Ana Geršak, soavtorica izbora in literarna kritičarka, in Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija in predsednica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pogovor bo povezovala Ana Perne, urednica knjig.

»Kritik in njegova kritika sta sestavni del gledališke predstave. Brez kritike predstava ni popolna, ni zaokrožena. […]

Obsežna knjiga, pravzaprav kar dve knjigi, sta delo človeka, ki je življenje posvetil slovenskemu gledališču. Spremljal ga je z ljubeznijo in tudi z budnim kritičnim očesom. Njegovi zapisi so gledališčnikom nudili razmislek o njihovem delu in, če smo iskreni, tudi pomembno prispevali k razvoju gledališke kulture. Umetnosti, ki je narejena iz sanj, ki je umrljiva in minljiva kot življenje, je Lojze Smasek z zapisi dodal košček svojega spomina. Obe knjigi sta tako osebna refleksija umetnosti in tudi zapis nekega gledališkega časa, ki ga ni več.« (Iz spremne besede Vinka Möderndorferja)

Lepo vabljeni!