Rene Masaryk: Arheološke raziskave pod Slovensko cesto

Ob razstavi groba rimske zdravnice iz Slovenske ceste vabljeni na brezplačno predavanje Reneja Masaryka, ki bo predstavil nedavne zaščitna arheološka izkopavanja pod pravkar prenovljeno Slovensko cesto.

Arheološke raziskave so ob celoviti prenovi komunalne infrastrukture na območju osrednjega dela Slovenske ceste v Ljubljani potekale od novembra 2014 do junija 2015. Gradbena dela so zajela obsežno območje, ki se je raztezalo od križišča Slovenske ceste s Šubičevo ulico na jugu (Kazina) do križišča z Gosposvetsko na severu (Ajdovščina), na zahodu pa je po Cankarjevi ulici segalo vse do Prešernove ceste (Narodna galerija).

Ekipa Muzeja in galerij mesta Ljubljane je v sodelovanju z zavodom Skupina STIK nadzorovala potek gradbenih del ter raziskovala predele, kjer so bile arheološke ostaline ohranjene. Celotno območje je bilo namreč v 19. in 20. stoletju večkrat prekopano in preurejeno, in zaradi tega so bile marsikatere sledi preteklosti uničene ali zabrisane.

Osrednji predel Slovenske ceste se razteza na severni strani nekdanjega antičnega mesta Emona, tik nad cestno komunikacijo, ki je nekoč povezovala mesti Emona in Celeia (Celje). Zaradi tega je bilo v izkopih mogoče zaslediti številna, večkrat obnovljena rimskodobna cestišča, zahodno od njih pa obcestni jarek in pločnik, ki je potekal ob zidu in je ločeval območje ceste od emonskega grobišča.

Na presenečenje arheologov so se za zidom poleg grobnih parcel nizali predeli, namenjeni obrtnim dejavnostim, konkretno lončarstvu. Na enem mestu, v bližini današnje gostilne Šestica, je bila odkrita tudi stanovanjska hiša, ki je bila ogrevana s hipokavstom (rimsko talno gretje). Tik južno ob hiši je ležala grobna parcela, znotraj katere je bil odkrit grob iz poznoavgustejskega obdobja (začetek 1. stoletja), ki je poleg drugih najdb vseboval tudi namizni servis iz rimskega "porcelana" (t. i. terre sigilate).

V njegovi neposredni bližini pa je bil odkrit nekaj desetletij mlajši grob zdravnice, ki ga prav zdaj lahko občudujemo v muzejski zakladnici.

Arheologi so na Slovenski cesti poleg rimskodobnih ostalin odkrili tudi sledi iz mlajših zgodovinskih obdobij, predvsem iz novega veka, ko se je na to območje razširila Ljubljana in je tako po več kot 1000 letih ponovno zaživela cesta, najprej kot vpadnica, kasneje tudi kot mestna promenada. Ne nazadnje se je pod današnjim tlakom ohranila tudi proga prvega ljubljanskega javnega prometa – tirnice vsem znanega tramvaja.

Besedilo Rene Masaryk
Foto: terenski arheolog Rene Masary ob najdbi, odprt grob