Po sledeh štajerskih vojakov 1914-1918

Avgusta 1914 so bili vojaki iz štajerskih nabornih območij s 3. korpusom avstro-ogrske armade poslani v Galicijo, kjer so doživeli svoj ognjeni krst in umik na Karpate. Bataljon vojakov iz nabornega območja celjskega polka je bil tudi na balkanskem bojišču. V slabem letu od poletja 1914 do poletja 1915 so večinoma utrpeli številne izgube. Pozneje so bili poslani na tirolsko in soško bojišče, kjer so sodelovali v bojih na Krasu, Sv. Gabrijelu, Bovcu, ob reki Piavi in drugje. V bojih so bili številni vojaki ranjeni ali zajeti in so odšli v dolgotrajno ujetništvo, kjer so v zahtevnih delovnih in vremenskih pogojih opravljali težaška dela. Na podlagi literature, izbranega arhivskega, spominskega in fotografskega gradiva bo predstavljena pot štajerskih vojakov po bojiščih svetovne vojne, njihovo vsakdanje življenje v strelskih jarkih in zaledju ter izbrane spominske lokacije. Nekateri štajerski vojaki so se vračali domov tudi več let po končani vojni. Vrnili so se v drugačno državo in njihove pripovedi so bile pogosto preslišane in pozabljene. Številni so ostali pokopani daleč od svoje domovine na prostranih poljanah Galicije in v zaledju drugih bojišč, kjer so se borili.