Saša Nabergoj: Hvalnica lenobi

V tokratnih Soočanjih gostimo Sašo Nabergoj s predavanjem, ki bo zagovarjalo pravico do lenobe in postavilo zahtevo po redefiniranju pomena (pretežno negativne konotacije) te besede. V svetu in svetu umetnosti.

"Pravijo, da naj bi bilo polje umetnosti še edino preostalo polje svobode, kjer lahko danes mislimo alternativo. Kazimir Malević, ruski avantgardist, umetnik, ki je verjel, da lahko umetnost aktivno spreminja svet, je pred 80-imi leti napisal: 'Ljudje se bojijo lenobe in preganjajo vse, ki jo sprejemajo. To se vedno zgodi zato, ker nihče ne razume, da je lenoba resnica; bila je označena za mati vseh pregreh, v resnici pa je mati življenja. Socializem je prinesel osvobajanje v nezavedno, a prezira lenobo, ne da bi se zavedal, da je lenoba to stanje omogočila; v svoji norosti, sin označi mamo za mati vseh pregreh in noče umakniti oznake; v svojem kratkem zapisu želim umakniti oznako sramote z lenobe in jo proglasiti za mati popolnosti.' Mladen Stilinović, hrvaški prvak druge avantgarde, je pred 15-imi leti začel svoj "manifest" z: 'Zakaj umetnost na zahodu ne obstaja? Ker umetniki ne znajo biti leni,' in ga končal deklarativno: ni umetnosti brez lenobe!'

Ali je vse zgolj naivna utopija?"

Saša Nabergoj deluje kot kustosinja, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti. Je pomočnica direktorice SCCA, Zavoda za sodobno umetnost – Ljubljana, neprofitne produkcijske, raziskovalne in izobraževalne organizacije, ki producira, spodbuja in posreduje inovativne umetniške in interpretativne prakse ter jih mednarodno povezuje. Ustvarjalce in uporabnike sodobne umetnosti (umetnike, kustose, teoretike, kritike, javnosti) opremlja z znanji, orodji in spretnostmi za emancipirano in reflektirano delovanje v svetu umetnosti.

Vodi Svet umetnosti, šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti, ki je edini program v Sloveniji in širši regiji srednje, vzhodne in južne Evrope namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju sodobne umetnosti. Je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).