Blaž Kumerdej in šolstvo konec 18. stoletja. Okrogla miza ob gostovanju razstave MRO

Blaž Kumerdej in šolstvo konec 18. stoletja.

Okrogla miza ob gostovanju razstave Muzejev radovljiške občine

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana Torek, 25. 11. 2014, od 15. do 17. ure

Z okroglo mizo, na kateri se bo ob 240-letnici izida prvega avstrijskega osnovnošolskega zakona s svojimi prispevki o Blažu Kumerdeju in šolstvu v 18. stoletju predstavilo sedem avtoric in avtorjev, odpiramo razstavo Blaž Kumerdej (1738−1805), slovenski razsvetljenec in pedagog. Razstava, ki jo je pripravila mag. Tita Porenta iz Mestnega muzeja Radovljica, ki deluje v sklopu Muzejev radovljiške občine, bo na ogled v razstavni avli Slovenskega šolskega muzeja do 10. februarja 2015.

Sodelujoči bodo svoje prispevke predstavili s krajšimi, do 15 minut dolgimi nastopi, srečanje pa bomo sklenili z diskusijo. Okroglo mizo sta pripravila in koordinirala: dr. Branko Šuštar (Slovenski šolski muzej) in mag. Tita Porenta (Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica).

PROGRAM

· mag. Tita Porenta (Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica),

Razstava o Blažu Kumerdeju (1738−1805), slovenskem razsvetljencu, pedagogu in jezikoslovcu

· Janez Fajfar (Občina Bled),

Bled na dveh upodobitvah iz 18. stoletja iz škofijskega muzeja v Brixnu (Južna Tirolska, Italija)

· dr. Edvard Protner (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko), Blaž Kumerdej in razsvetljenska pedagogika

· mag. Stane Okoliš (Slovenski šolski muzej),

Elementarno izobraževanje na Kranjskem ob izidu Splošne šolske naredbe

· dr. Branko Šuštar (Slovenski šolski muzej),

Pogled na slovensko terminologijo prve šolske zakonodaje (1774)

· dr. Andreja Legan Ravnikar (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU),

Blaž Kumerdej kot jezikoslovec in prevajalec

· Irena Razingar (Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled),

Zgodovinski spomin na Blaža Kumerdeja

POVZETKI PRISPEVKOV NA OKROGLI MIZI

»Blaž Kumerdej in šolstvo konec 18. stoletja« Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 25. 11. 2014

Tita Porenta, mag. zgodovine, profesorica zgodovine in univerzitetna diplomirana etnologinja, muzejska svetovalka. Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica. E-naslov: mestnimuzej@siol.net

Razstava o Blažu Kumerdeju (1738−1805), slovenskem razsvetljencu in pedagogu

Muzeji radovljiške občine oz. njihova enota Mestni muzej, so leta 2010 v sodelovanju z Občino Bled in Zavodom za kulturo Bled pripravili razstavo o blejskem rojaku, slovenskem pedagogu in jezikoslovcu Blažu Kumerdeju (1738−1805). Po vsebini se navezuje na stalno razstavo Mestnega muzeja Radovljica o razsvetljencu Antonu Tomažu Linhartu, ki je na ogled v Radovljiški graščini. Gre za potujočo razstavo, ki jo je Mestni muzej Radovljica do sedaj predstavil številni slovenski in tuji javnosti. Predstavlja Bled, evropske in slovenske splošne in šolske zgodovinske okoliščine v 18. stoletju, v katere je umeščena Kumerdejeva življenjska pot in njegova ohranjena pisna dediščina. Razstavo spremljajo še film, rekonstrukcija Domoljubnega načrta, katalog, plakat in knjižna kazalka.

Janez Fajfar, univerzitetni diplomirani etnolog in profesor geografije, župan Občine Bled. Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled. E-naslov: obcina@bled.si

Bled na dveh upodobitvah iz 18. stoletja iz škofijskega muzeja v Brixnu (Južna Tirolska, Italija)

V škofijskem muzeju v Brixnu, nekdanjem sedežu briksenskih knezoškofov, ki so bili v 18. stoletju največji zemljiški gospodje blejske okolice, sta na ogled dve oljni sliki Bleda iz tistega obdobja. Prva slika predstavlja pogled na Bled z vzhodne strani gradu, druga pa preko jezera proti Bohinju. Sliki sta zanimivi tudi za spoznavanje okolice, saj so na njiju označena še posamezna naselja ter naravne posebnosti. Avtor bo na okrogli mizi z interpretacijo teh dveh upodobitev in knjige nekdanjega blejskega župnika Franca Gornika Bled v fevdalni dobi (1967) predstavil okolje, iz katerega je izviral Blaž Kumerdej, med drugim tudi njegovo rojstno vas Zagorice in proštijsko šolo, ki mu je omogočila nadaljnji študij na jezuitskem kolegiju v Ljubljani.

Edvard Protner, dr. pedagoških znanosti, izredni profesor. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, 2000 Maribor. E-naslov: edvard.protner@um.si

Blaž Kumerdej in razsvetljenska pedagogika

18. stoletje velja za stoletje vzgoje. Moralna podoba državljanov je v sklopu razsvetljenske misli postala ključ za vzpostavitev družbene blaginje ter harmonije, skladno s tem pa se je močno povečalo zanimanje za vseobsegajočo institucionalizacijo vzgoje. Veri v moč razuma, ki lahko razkrije samostojno strukturo vzgoje in tako zagotovi srečo ljudi, je nujno sledilo prepričanje, da je možno razviti eksaktno obvladljivo metodo pravilne vzgoje, ki jo je mogoče učiti in se je naučiti. Šele s takšnim načinom razmišljanja je postalo smiselno izobraževanje učiteljev.

V 18. stoletju so se razvili različni razsvetljenski pedagoški koncepti in njihove sledi je mogoče prepoznati v znamenitem Kumerdejevem predlogu organizacije osnovnošolskega izobraževanja na Kranjskem, še bolj pa v Splošni šolski naredbi iz leta 1774. Prepoznati je mogoče ideje pietizma, ki so sooblikovale ustanovitev realke v Berlinu leta 1726 in od tod jih je Ignaz von Felbiger prenesel v avstrijsko osnovnošolsko zakonodajo.

Stane Okoliš, mag. zgod., muzejski svetovalec, direktor Slovenskega šolskega muzeja.

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana. E-naslov: stane.okolis@guest.arnes.si

Elementarno izobraževanje na Kranjskem ob izidu Splošne šolske naredbe

Ker ni širše zasnovanega elementarnega izobraževanja, je bilo pismenih malo, izobrazbena raven prebivalstva pa na zelo nizki stopnji. Med pismenimi so prevladovali duhovniki, izobraževanje pa je bilo prepuščeno posameznim slojem in skupinam prebivalstva. Zasebno izobraževanje je prevladovalo nad redkimi javnimi šolami in zakotni nad javnimi učitelji. Zlasti v primerjavi s srednjim šolstvom (gimnazijami), za katere so do razpustitve (1773) skrbeli jezuiti, je bilo elementarno izobraževanje neurejeno. Elementarne šole so v slabem stanju in na krhki finančni podlagi delovale v nekaterih kranjskih mestih in pri redkih župnijah na podeželju. Učiteljska službena mesta pri župnijah, kjer so v preteklosti že delovale šole, so večinoma zasedali cerkovniki, ki niso znali ne brati in ne pisati. Izobraževanje je bilo pogosto odvisno od posameznih župnikov, med katerimi je bilo vedno tudi nekaj svetlih zgledov.

Branko Šuštar, dr. zgod., muzejski svétnik. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana. E-naslov: branko.sustar@guest.arnes.si

Pogled na slovensko terminologijo prve šolske zakonodaje (1774)

Prvi osnovnošolski zakon v habsburških deželah (1774), ki je izšel tudi v nemško-slovenskem besedilu, omogoča pogled na slovensko pedagoško terminologijo izpred 240 let, pri kateri ne manjkata sreča in veselje. Prispevek opozarja na nekatere zanimivosti strokovnih izrazov na področju izobraževanja in na velik razvoj našega jezika v poldrugem stoletju. Vzporedno nemško besedilo je manj oddaljeno od sodobne nemščine, zato primerjava obeh jezikov prispeva k večji razumljivosti slovenskih šolskih izrazov. Besedilo zakona v 24. členih (in s prilogami) predstavlja srčno skrb cesarice Marije Terezije za vzgojo mladine (srejenje te mladoſsti obedvojiga ſpola) kot temelj prave sreče (poſebna podloga te prave ſrezhnoſti). Od dobre vzgoje in vodenja v prvih letih (od eniga dobriga srejenja, inu vishanja v'pervih letah) pa je odvisna prihodnost: izobraževanje uma in mišljenje (furmanje tih vumov, inu visha sa misliti). Tako srečamo še predpisano učno metodo (naprej sapiſſane viſhe tiga vuka) pa tudi normalke, glavne šole in trivialke (Normal-shole, Nemshke poglavitne shole, Gmein nemske ali Trivial-shole). Tam so natančno izprašani, dobro poučeni učitelji (skerbno ſkushani, dobru podvuzheni uzheniki). Beremo še o »koſtanju sholniga oſidja povishati« in o zadostni svetlobi za šolske sobe (sholne kamere … napadek ene sadoſtne shitlobe) ter o opremi šole s klopmi, mizami, šolskimi tablami, črnilniki in drugim (s' prukami, miſami, sholnitablami, zhernilskimi poſſodbami inu drugim potrebnim orodjam, koler tudi s'eno saperto polizhenzo…). Ne manjkajo niti glavni učni predmeti (poglavitni vukni predſtavki) in med njimi tudi etika (ſadershanski vuk), pa tudi računstvo (rajtati, rajtingo peljati) in »napelanje k' sposhtenoſti«, šolarji enega razreda (sholarji ene ſtopne), polletja (sholne poti/Schulkurse), javna spraševanja (skushne), kjer morajo najboljši učenci »resveſſeleni biti« ter spričevala (enu sprizhanje).

Andreja Legan Ravnikar, doc. dr., znanstvena sodelavka. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, p. p. 306, 1001 Ljubljana. E-naslov: alegan@zrc-sazu.si

Blaž Kumerdej kot jezikoslovec in prevajalec

Razsvetljenec, jezikoslovec, pedagog in filozof Blaž Kumerdej (1738–1805) v slovenski jezikovni zgodovini ni bil deležen dosti raziskovalnega zanimanja. Z izjemo prvega posvetnega dvojezičnega berila Vodenja za brati (1778, več ponatisov) in njegovega poklicnega delovanja za slovensko šolo, zaradi tega mu je v slovenski šolski zgodovini zagotovljeno ugledno mesto, je večina njegove predvsem rokopisne jezikoslovne zapuščine ostala v senci sodobnikov Pohlina, Linharta, Vodnika in Japlja. Rokopisni prvi in drugi del Kumerdejevega slovensko-nemškega slovarja (1787, 1798), začetek nemško-slovenskega slovarja in zbirke besed so obogatile Vodnikov slovar. Kumerdejeva rokopisna slovnica Versuch einer historisch-kritischen Krainisch-Slavischen Grammatik (1780–1795) je Kopitarju kljub kritiki služila pri slovničnem opisu slovenščine. Z analizo in ovrednotenjem jezika Kumerdejevih prevodnih del, kot so: uradni prevod predpisanega berila za trivialne šole (1778), poljudni priročnik Navuk k'ozdravlenju te plučnice z'železnato solno kislostjo (1804) in prevodi uradnih patentov (1785–1805), želimo preseči posplošeno sodbo o pretiranem vplivu nemščine na njegov jezik.

Irena Razingar, učiteljica slovenskega jezika s književnostjo, višja knjižničarka. Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, Ljubljanska 10, 4260 Bled. E-naslov: irena.razingar@rad.sik.si

Zgodovinski spomin na Blaža Kumerdeja

Bled je svojega rojaka, jezikoslovca in šolnika Blaža Kumerdeja (1738−1805) javno počastil leta 1993, ko je po njem poimenoval Knjižnico Bled. Leta 1997 je ljubiteljski zgodovinar Branko Slanovic izdal monografijo o Kumerdeju in si prizadeval za postavitev spominske plošče na Kumerdejevi rojstni hiši v Zagoricah, za kar sta leta 2002 poskrbela Občina Bled in krožek bralne kulture Berem, bereš, beremo. Kumerdejeva rojstna hiša je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Bled je po Kumerdeju poimenoval tudi ulico v naselju Dobe. Zavod Republike Slovenije za šolstvo od leta 1999 podeljuje Priznanja Blaža Kumerdeja posameznikom, skupinam ali institucijam za dosežke pri uvajanju novosti na področju predšolske vzgoje, osnovne šole in srednjih šol, dijaških domov ter šol za otroke s posebnimi potrebami.

Razstava o Blažu Kumerdeju (1738−1805), slovenskem razsvetljencu, pedagogu in jezikoslovcu - Blaž Kumerdej in šolstvo konec 18. stoletja. Okrogla miza ob gostovanju razstave Muzejev radovljiške občine. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana, torek, 25. 11. 2014, ob 15. uri.