Alenka Gerlovič, diplomantka zagrebške Akademije likovnih umetnosti, je v svojem dolgem in plodnem življenju ustvarila opus, ki šteje čez tisoč grafik, slik, risb in akvarelov, postavila temelje sodobne likovne vzgoje v Sloveniji in bila svetovna popotnica. Izhodišče njenega dela je bila vselej narava, predvsem pokrajina jasnih in čistih oblik, zlasti mediteranska. V izbranem izseku ni nikoli iskala drobnih značilnosti, temveč harmonijo med geometrizmi skope kraške pokrajine in sledovi dela človeških rok.
Sliki Opuščeni vinogradi − jutro ter Opuščeni vinogradi − noč bi zaradi svoje svetlo-temne dihotomije lahko bili diptih, hkrati pa vsaka posebej deluje kot neokrnjena celota. Umetnica ju je naslikala na začetku 70-ih, v času ko je dokončno oblikovala svoj tip pokrajine kot likovno skrajno reduciran, a pomensko bistven izsek iz sveta. Enakomerno tonirano slikovno polje − slikarka je pogosto uporabljala pištolo − je po pravilu zlatega reza razdeljeno na dva dela. Črta ločnica − plitvi relief v kombinaciji akrilnih barv z različnimi polnili − preseka tišino monokromije s sporočilom o človekovi navzočnosti. Preplet rožja, ki je že davno odslužilo svojemu namenu, učinkuje kot spominski zapis minulega časa.
