Let There Be Light, The Rwanda Project 1994 - 1998 (Naj bo...
Let There Be Light, The Rwanda Project 1994 - 1998 (Naj bo Luč, Projekt Rwanda 1994-1998)
foto: Jaka Babnik, 2016
Čilenski umetnik Alfredo Jaar v svoji dolgoletni umetniški karieri dosledno raziskuje politiko podobe, problematiko reprezentacije in različna vprašanja človekovih pravic. Pomemben del njegovega opusa se osredotoča na afriško celino. Njegov pionirski projekt na tem področju je bil Projekt Ruanda 1994-1998. To delo v mojstrskem in subtilnem slogu naslavlja vprašanje, kako je mogoče vzbuditi empatijo in vplivati na spremembe v svetu, nasičenem s podobami nasilja in trpljenja. Za umetnika je fokus tega projekta vprašanje človekovih pravic in problem reprezentacije: dvojnost med fotografijo in nasiljem, trpljenjem in bolečino.
Projekt Ruanda je vzbudil številne nasprotujoče si reakcije. Knjiga umetnika je njegov povzetek. Vsebina govori o sistematičnem umoru moških, žensk in otrok afriške etnične skupine Tutsi , ki ga je leta 1994 povzročila etnična skupina Hutu. Umetnik je avgusta 1994 odšel v Ruando, da bi se prepričal, kaj se je zgodilo, in je posnel na tisoče fotografij, osredotočil se je na preživele. V tej predstavitvi je izpostavil zlasti, Gutete Emerit, mlado žensko, ki je bila priča umoru moža in dveh sinov, ona in hči pa sta se čudežno rešili in se tri tedne skrivali v močvirju. Projekt Ruanda poskuša nasprotovati in preoblikovati konvencije foto reportaže, ki vse prevečkrat obsoja nasilje z nenamernimi slikami viktimizacije. Nasprotno Jaar, da bi pri gledalcu dosegel čustveni odziv, oko objektiva obrne stran od žrtev, se osredotoči na oči prič in na grozljivo lepo pokrajino, v kateri je bil ta pokol storjen. Knjiga umetnika je le eden od elementov projekta, ostalo so originalne fotografije in filmski zapisi.
Medtem ko svet želi pozabiti, nas Alfredo Jaar, eden izmed velikih moralistov našega časa, na grozote genocida v Ruandi spominja s podobami.
Knjiga je izšla leta 1998 pri založbi, Actar Publishers, New York in ima 200 strani.
