Anka Krašna, redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru, se je po krajšem začetnem obdobju sledenja mojstrom informela preusmerila k angažirani figuraliki. V 80-ih letih, ki so bila za slikarko prelomna, sta askezo visokega modernizma preglasila poudarjena senzibilnost in umetniški subjektivizem t. i. nove podobe. Krašna je odkrila svoj credo v simboliki figure, v intenzivnih barvnih kontrastih ter v raznolikem strukturiranju slikovne površine.
Ob koritu je platno razmeroma velikih dimenzij, ki ga je slikarka ustvarila v času izzvenevanja ekspresivne figuralike, značilne za prva leta postmodernističnih smeri, in tudi lastnega vračanja v mirnejše, osebnoizpovedne vode. Žareče rdeča zavaljena telesa prašičev tvorijo agresivno diagonalo, prekinjeno z belo ploskvijo kolažiranega kosa časopisa. Brez dvoma smo priča tistemu prerivanju ob koritu, ki je v Živalski farmi dalo prašičem oblast. Orwellovska upodobitev zaključuje najbolj izrazit umetničin cikel personificiranih živali, vendar se s podobno metaforiko občasno srečujemo skozi ves opus Anke Krašna.
