»Nekaj, kar ne zbledi čez noč« | Izbor del iz zbirke KGLU

Nika Autor, Mirsad Begić, Rudi Benetik, Werner Berg, Franc Berhtold, Maria Bonomi, Bogdan Borčić, Peter E. Clark, Jože Ciuha, Dragica Čadež, Matej Čepin, Katja Felle, Chu Gene, Gustav Gnamuš, Deisler Guillermo, Peter Hergold, Zdenko Huzjan, Gustav Januš, Frederik Kahendra, Leo Kornburst, Marko Lipuš, Lojze Logar, Stanislav Makuc, Jure Markota, Štefan Marflak, Zoran Mušič, Rade Nikolić, Zoran Ogrinc, Valentin Oman, Karel Pečko, Štefan Planinc, Pino Poggi, Luka Popič, Maja Pučl, Natalia Rappensberger, Tjaša Rener, Bruno Rinaldi, Isa Rosenberger, Priyanto S., Romero Walter Solon, Lucija Stramec, Ive Šubic, Ono Tadashige, Jože Tisnikar, Makoto Uoeno, Victor Vasarely, Vladimir Veličković, Sašo Vrabič, Karl Vouk, Herman Walenta, Moritz Walser, Toon Wegner, Ossip Zadkine

Galerija Velenje, 27. 6.–17. 8. 2024

Sodelovanje med Galerijo Velenje in Koroško galerijo likovnih umetnosti (KGLU) je nastalo v sklopu projekta Zbirke v gibanju, s katerim je KGLU leta 2016 sprožila izmenjavo zbirk med muzeji in galerijami po Sloveniji, da bi likovne zbirke spoznali tudi obiskovalci drugih regij.

Vsaka zbirka je na svoj način posebna – odvisna od časa in prostora, v katerem se razvija in oblikuje. Galerije in muzeji zbirkam posvečajo veliko pozornosti, saj so nenazadnje skupna kulturna dediščina, na kar tudi napeljuje naslov razstave – misel Karla Pečka, vizionarja, dolgoletnega ravnatelja in ustanovitelja KGLU, ki se je s svojimi takratnimi somišljeniki še kako dobro zavedal, da je umetnost tisto nekaj, kar ne zbledi čez noč, in tisto nekaj, kar ostane generacijam zanamcev.[1]

********

Razstava Nekaj, kar ne zbledi čez noč je deljena na poglavja – tri večje sklope zbirke, ki se medsebojno dopolnjujejo.

KGLU je v svojem poslanstvu zavezana zbiranju, proučevanju, hranjenju ter razstavljanju avtoric in avtorjev, povezanih s koroško regijo,[1] tudi tistih onkraj meje na avstrijskem Koroškem, ki so sicer močno povezani z našim prostorom.
Predstavljeni so v spodnjem delu galerije, da se obiskovalci z njimi srečajo na začetku, saj v zbirki zavzemajo posebno mesto, zaradi katerega je KGLU prepoznavna in po čemer se razlikuje od preostalih galerijskih ustanov. Razstavljene koroške umetnice in umetnike vseh generacij le stežka zaobjamemo v skupno poglavje, njihov slogovni jezik je namreč tako raznolik, kot so tudi mediji, v katerih ustvarjajo. Dela so bila bodisi odkupljena bodisi so jih donirali v zbirko največkrat ob posameznih razstavah, ki so se odvile v KGLU v teku let in desetletij. Pridobivanje del v zbirko je bilo izrazito časovno neenakomerno ter predvsem odvisno od financiranja, zato je mestoma opaziti tudi vrzel in kateri od avtorjev v zbirki ni zastopan razstavam in celo izdanim katalogom navkljub. Regionalnim avtoricam in avtorjem je vsaka tri leta posvečena tudi večja pregledna razstava Trienale koroške umetnosti, ki navadno predstavi aktualno sodobno umetniško produkcijo na Koroškem oziroma posamezna vsebinska poglavja.[2]

V sredinskem prostoru so razstavljena dela osrednjih oziroma največjih sklopov zbirke. Gre za dela Bogdana Borčića, Štefana Planinca in Pina Poggija v velikih formatih, ki se jim simbolno pridružuje še slika Karla Pečka, začetnika pomembne zgodbe o Koroški galeriji, sicer akademskega slikarja. Osrednji prostor se z deli Gustava Januša in Marka Lipuša razteza še v nadstropje višje ter kot most povezuje vse tri prostorske in vsebinske sklope.

V zgornjem prostoru se dopolnjujoče predstavljata sklopa Galerija za mir in Hommage Tisnikarju, oba z manjšim izborom del, saj sta sklopa sicer obširna.
V zbirki Galerija za mir so najštevilčnejše grafike, ker so bile najprimernejše za pošiljanje po pošti, če vzamemo v obzir, da so umetnice in umetniki dela na mednarodne razstave v Slovenj Gradec pošiljali domala z vsega sveta: iz Južne Amerike, Afrike, Japonske, Indonezije … Samo na mednarodno razstavo Mir, humanost in prijateljstvo med narodi je leta 1966 prispelo 500 del 210 umetnikov. Z doniranjem teh del so nam zapustili zares izjemno dediščino, ki je na Slovenskem edinstvena, zato ni naključje, da se je leta 2016 v KGLU povabljeni umetniški tandem Fokus grupa odločil ustvariti umetniško delo – neonski napis »Središče sveta«, ki še danes značilno osvetljuje pročelje galerije.[3] Med slikarskimi deli ima zanimivo zgodbo delo indonezijskega naivnega slikarja Frederika Kahendre z naslovom Motiv z otoka Bali, darilo Josipa Broza – Tita, ki je razstavo obiskal septembra 1967. Med deli izstopajo grafike Victorja Vasarelyja in Ossipa Zadkina, ki sta jih tudi donirala v zbirko.
Hommage Tisnikarju je predstavljen s Tisnikarjevimi deli in deli umetnikov, ki so zaradi podobne vsebine vključeni v dotično zbirko.

V dveh manjših prostorih razstavo dopolnjujeta še videa Nike Autor in Ise Rosenberger. Oba obravnavata tudi zgodovino galerije in fenomen vzpostavitve Galerije za mir, pri čemer umetnici zgodbo nadgrajujeta s svojim lastnim umetniškim pristopom do medija.

Kustosinja: Petra Čeh (KGLU).