Majda Kurnik (1920–1967)

V četrtek, 8. oktobra bomo ob 19. uri na Velenjskem gradu odprli stalno razstavo ob 100-letnici rojstva slovensko-srbske slikarke Majde Kurnik. Mnoga njena pomembna dela so po večletnih prizadevanjih Galerije Velenje le prispela v slikarkin rojstni kraj. Razstava osvetljuje delo umetnice, ki je lokalna in slovenska javnost do leta 1999 skorajda ni poznala. Avtorica projekta je mag. Milena Koren Božiček.

Galerija Velenje si je že vse od leta 1982 prizadevala, da se v Velenju oblikuje zbirka del Majde Kurnik, slikarke ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in abstrakcije. Razstava je poklon umetnici ob stoti obletnici rojstva.

Nova stalna postavitev na Velenjskem gradu jo bo predstavila z najbolj prepoznavnimi sklopi del, ki so jih v Festivalu Velenje – Galeriji Velenje pridobili z odkupi, pa tudi kot dar umetničinega življenjskega sopotnika in njegove dedinje. Mestna občina Velenje je odkupila še 74 njenih slik in risb ter dokumentarnega gradiva, ki je bilo leta 2017 s podporo Ministrstva za kulturo RS in ob sodelovanju Muzeja Zepter iz Beograda predstavljeno v pregledni razstavi v Velenju in Beogradu.

Ta izjemna slikarka in intelektualka je združevala več umetniških talentov, glasbo, igro in slikarstvo, za svoj življenjski cilj pa je izbrala prav slednje. Kurnikova je otroštvo in del mladosti preživela v Sloveniji. Med 2. svetovno vojno se je po izseljenstvu staršev, sestre in brata v Srbijo odločila, da jim bo sledila, čeprav je takrat že službovala kot učiteljica. Ta odločitev ji je omogočilo uresničitev življenjskih sanj. Skozi portret, predvsem avtoportret, je Kurnikova izpovedala svojo najintimnejšo življenjsko zgodbo. Slikala je figuralne kompozicije, tihožitja, portrete in krajine. Med vojno je risala in ustvarjala grafiko vojnega žanra. S figuro, ki je bila proti koncu življenja vse bolj abstrahirana, je izpovedala vse o svojih življenjskih prelomnicah in stiskah. Označujemo jo lahko kot slikarko ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in na koncu vzpona k abstrakciji.

Njen opus je slogovno težko primerljiv in opredeljiv po splošnem orisu razvoja slikarstva s kolegi in kolegicami, ki so živeli v Sloveniji, čeprav so v večini tudi študirali v Zagrebu in Beogradu. Zagotovo pa je njen slog sooblikovalo tudi njeno življenjsko okolje. Njeno slogovno spreminjanje ni imelo velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let. Kljub temu pa je zapustila izjemna dela, ki so dobila svoj prostor med največjimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti ter v najvidnejših muzejih in galerijah Srbije.

Stalna razstava bo predstavljala izborom njenih najbolj reprezentančnih del – od olj, gvašev, slik na steklu, risb in skicirk do dokumentarnega gradiva iz zapuščine v klasični, multimedijski in ambientalni postavitvi z muzejskimi predmeti Muzeja Velenje.