Miha Štrukelj, SLIKE IN RISBE

V Pilonovi galeriji Ajdovščina napovedujemo odprtje samostojne razstave Mihe Štruklja, predstavnika mlajše generacije slovenskih slikarjev. Domači publiki bo prvič predstavil slike in risbe, nastale v zadnjih treh letih.

Miha Štrukelj pripada prodorni generaciji likovnih ustvarjalcev, ki je v drugi polovici devetdesetih let preteklega stoletja uveljavila medijsko podobje v klasični sliki. Sprva je kot predloge za svoje slike uporabljal tehnološko natančne rentgenske posnetke, ki jih gledalec ne more videti s prostim očesom (rentgenske slike lastne lobanje in ploda na ultrazvoku). V začetku 21. stoletja je intimne (avto)portrete notranjosti zamenjal z medijskimi podobami dramatičnih in katastrofičnih dogodkov, ki so tedaj pretresali svet: Natovega bombardiranja Beograda, černobilske jedrske katastrofe, zalivske vojne, spopadov v Afganistanu in terorističnega napada na World Trade Center. V zadnjem desetletju pa se osredotoča predvsem na motive urbane krajine, ki dajejo vtis naključnih, fragmentarnih pogledov na mestno infrastrukturo.

Štrukelj raziskuje v svojih delih prostor, okolje in položaj človeka v njem, pri čemer izhaja iz lastne izkušnje bivanja v velikih urbanih središčih. Najbolj ga fascinirajo dinamika mest, razmerje med arhitekturo in človekom ter kontrasti med starim in novim oziroma med stanovanjskimi območji in industrijskimi predeli. Urbane izseke (gradbišča, cestna križišča, podobe stolpnic, konstrukcij mostov), ki na sprehodih po (vele)mestih najbolj pritegnejo njegovo pozornost, fotografira – posnetki mu namreč služijo kot predloge za slike. Vendar fotografskih podob ne posnema, ampak jih računalniško predela, poenostavi, tako da zmanjša njihovo resolucijo, s tem pa tudi količino vizualnih informacij originalnih posnetkov.

Struktura Štrukljevih oljnih slik, ki temelji na razgradnji in ponovni rekonstrukciji osnovnega motiva, daje videz ekrana, na katerem se pojavijo motnje v sprejemanju signala. Urbane podobe izgubljajo vez z resničnostjo in dajejo videz fiktivnega sveta, ki odraža umetnikovo osebno percepcijo kompleksnega življenjskega okolja, v katerem obstaja tudi vzporedni prostor sodobne stvarnosti. Vemo namreč, da je človekov bivalni prostor danes sestavljen ne le iz grajenega in naravnega okolja, ampak tudi nematerialnega, kibernetičnega prostora, po katerem se pretakajo informacije kot najpomembnejši »material« družbenih procesov.

Miha Štrukelj (1973) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1999 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. V naslednjem letu je na isti fakulteti nadaljeval z magistrskim študijem, v času katerega se je v okviru semestrske izmenjave izpopolnjeval tudi na Indiana University of Pennsylvania v ZDA. Kot predstavnik mlajše generacije slovenskih umetnikov se je prvič samostojno predstavil leta 1998 v Galeriji P74 v Ljubljani, sledila pa je vrsta samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Razstavljal je v New Yorku, Madridu, Parizu, Pekingu, Bologni, Bruslju, Torinu, Rigi, Baslu, Berlinu, na Dunaju itd. in se udeležil več rezidenčnih programov v Los Angelesu, Dublinu, New Yorku, Miamiju, Španiji in na Tajvanu. Leta 2002 je bil poleg Žige Kariža in skupine Irwin predstavljen v publikaciji Vitamin P: New Perspectives in Painting. Leta 2009 je v Galeriji A+A v Benetkah zastopal Slovenijo na 53. beneškem bienalu in bil istega leta vključen v pregledni katalog Risba na Slovenskem 1940-2009. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugimi prvo nagrado za risbo na mednarodnem natečaju Henkel Art Award (kategorija Artistic Drawing) 2008 in štipendijo fundacije Pollock – Krasner. Njegovo delo je vključeno v zasebne in javne zbirke, kot so zbirke Evropske centralne Banke v Frankfurtu, UNI Credit Bank na Dunaju, Societe Generale v Parizu, Ernst Hilger in Siemens na Dunaju, v Sloveniji pa v nacionalno zbirko Muzeja sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, zbirko Nove Ljubljanske banke v Ljubljani in Mestne galerije v Novi Gorici.