Železna nit

V želji, da bi obdržali živo vez med pokrajino in človekom, smo poleg izjemnih fosilnih najdb rib in mamuta z Bobovka ter bizona z Leš prikazali tudi geološke plasti, ki so nastajale skozi milijone let.

Stalna arheološka razstava obiskovalca popelje od kultur stare kamene dobe, do mlajše kamene dobe, ko si je človek naredil stalna bivališča, udomačil živali in začel obdelovati zemljo. Sledi predstavitev bronaste in železne dobe, ko človek odkrije uporabno bakra, brona in nazadnje železa. S prihodom Rimljanov se v naših krajih zaključi prazgodovina in začne obdobje antike. V zadnji sobi razstave je predstavljen čas preseljevanj, ko Karnij postane Kranj. Ogledati si je moč tudi najnovejša odkritja z Lajha. Najbolj prestižna najdba je bil grob žene z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema okroglima zlatima sponkama z almandini, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem itd. -  kar je bila značilna noša predvsem alamanskih, germanskih žensk 6. stol. po Kr. Med največja odkritja sodita razkošna oprema in orožje z Bašlja, ki dokazujeta prisotnost staroslovenske plemiške aristokracije kneževine Karniole.