IZ STALNE ZBIRKE CENTRA SODOBNIH UMETNOSTI CELJE

Emerik Bernard, Jure Cvitan, Dragica Čadež, Matej Čepin, Andreja Džakušič, Zdenka Golob, Anton Herman, Maja Hodošček, HR-Stamenov, Boris Jesih, Narcis Kantardžić, Dušan Kirbiš, Peter Krivec, Bojana Križanec, Vladimir Makuc, Tomaž Milač, Željko Opačak, Vjenceslav Richter, Lojze Spacal, Tinca Stegovec, Gorazd Šefran, Tanja Špenko, Franc Purg, Manja Vadla, Bori Zupančič

27. 6.-1. 9. 2013, Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon

Center sodobnih umetnosti Celje že drugo leto po vrsti predstavlja izbor umetniških del iz svoje Stalne zbirke, ki je začela nastajati leta 1963 z ustanovitvijo Likovnega salona. Po petdesetih letih obsega 270 inventariziranih umetniških del, v hrambi pa ima tudi mnogo ostalih del, predvsem celjskih avtorjev, ki jih je pridobila Mestna občina Celje. Do leta 1980 je bila zbiralna politika vezana na razstavni program (ob vsaki razstavi je bilo odkupljeno umetniško delo) in na ustvarjalnost celotnega slovenskega prostora, po letu 1980 pa se je usmerila predvsem v odkup del umetnikov, ki bistveno zaznamujejo lokalno, celjsko ustvarjalnost. Zadnja desetletja, sploh pa v današnjih okoliščinah, je odkup relevantnih del polpretekle zgodovine sodobne umetnosti in umetniških del tekoče produkcije težko izvedljiv, zato zbirka čaka na dopolnitve, ki se počasi uresničujejo le s posameznimi donacijami.  Razstava torej ne namerava podajati linije razvoja sodobne umetnosti ali problematizirati določene umetniške smeri, bolj prikazuje fragmente, ki se vežejo na sestavo zbirke, njene usmeritve, zgodovino ter ponuja orientacijo v umetnostnem polju celjskega prostora.  Lanskoletna razstava Podobe resničnosti: med zgodbo in dejstvom: iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti je pokazala, da zbirka obsega kar nekaj ključnih predstavnikov likovnih smeri, ki se vpisujejo v sam vrh slovenske umetnostne zgodovine 20. stoletja (Marij Pregelj, Avgust Černigoj, Rudolf Kotnik, Stane Kregar, Štefan Planinc, Emerik Bernard …) Tokrat v manjšem obsegu predstavlja slikarska dela s konca 70-ih, začetka 80-ih let 20. stoletja (Emerik Bernard, Dušan Kirbiš, Tanja Špenko) ter kiparski, prav tako k abstrakciji in simbolni konstrukciji obrnjeni deli (Dragica Čadež, Anton Herman). Na ogled je izbor grafik iz 60ih, 70ih in 80ih let prejšnjega stoletja, med katerimi najdemo pomembna imena Ljubljanske grafične šole (Lojze Spacal, Vladimir Makuc, Tinca Stegovec, Gorazd Šefran …) Del postavitve tokrat razkriva tudi dela celjskih umetnikov, ki ubirajo (kritične) konceptualne in performativne umetniške prakse (Bori Zupančič, Andreja Džakušič, Franc Purg, Željko Opačak). Predstavljen je del serije "spontanih" grafik Vjenceslava Richterja. Na razstavo sta vključeni še na novo pridobljeni deli: trikanalna projekcija bolgarskega umetnika HR- Stamenova in video celjske umetnice Maje Hodošček.V prostoru Likovnega salona predstavljamo dela večine ustvarjalcev, ki sestavljajo trenutno celjsko umetniško sceno (Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Bojana Križanec, Tomaž Milač, Manja Vadla). Ateljeji v celjski Umetniški četrti, ki jih je večina umetnikov pridobila v uporabo leta 2004 predstavljajo pomemben del povezovanja lokalnega okolja z vzpostavljanjem kreativnih procesov v mestu, tako na fizičnem kot na simbolnem nivoju. Ustvarjalci redno sodelujejo s Centrom sodobnih umetnosti. Skupaj želimo vedno znova poudariti pomembnost raznoterih umetniških praks in aktivnosti v Celju, ki letos beleži petdesetletno tradicijo institucionaliziranega umetniškega delovanja.