Dvoršak je dela pogosto označeval na modernističen način, s kraticami, TZ tako predstavlja mariborsko četrt Tezno. Na fotografiji jeklotehna /TZ-72 je zanj značilna predmestna tema z industrijskim pridihom in občutkom samosti. Dvoršakovemu likovnemu jeziku je ustrezalo zakrito nebo brez ostre svetlobe, osamljeni poudarki, napisi in oznake, ki vnašajo v podobo sled človekove (večinoma) nekdanje pristotnosti. Deževna površina vnaša določno mehkobo, celota pa odmeva v tonih trpke nostalgičnosti. Dvoršak mojstrsko združuje zadržano objektivnost z lastno čusveno prisotnostjo, tako da gledalec kljub rekdobesednosti hkrati začuti tudi občutja fotografa, ki je stal za objektivom.