Gabrijel Kolbič je bil po 2. svetovni vojni edini akademsko izobraženi kipar v Mariboru. Je avtor več javnih plastik v severovzhodni Sloveniji, med mariborskimi sta znana Karlek na Slomškovem trgu in Spomenik Henriku Schreinerju v Mladinski ulici. Pomemben je bil tudi kot pedagog. Iz njegovega kiparskega krožka, ki ga je v letih 1947−57 vodil na I. gimnaziji v Mariboru, je izšlo več znanih slovenskih umetnikov.
Mala plastika pomeni najobsežnejši del Kolbičevega opusa, v katerem se je kipar ustvarjalno razživel. V njej se prepletata realizem in slikovita obravnava površine, ki daje slutiti mehko gnetenje v glini, kiparjevem priljubljenem materialu, medtem ko med motivi prevladujeta ženski akt in žanr. Oba je združil v Umivanju, ki prikazuje golo žensko, kako čepi nad nizko posodo in si umiva spolovilo. Zgornji del telesa je nagnjen v desno, saj levico steguje nazaj, da ulovi ravnotežje z razkrečenimi nogami in tako oprta na tri točke tvori piramidalno kompozicijo. Prizor odlikuje neposrednost vsakdanjega življenja. Motiv ženske pri toaleti se v Kolbičevem opusu pojavi večkrat. Med znanimi umetniki, ki so ta motiv obravnavali v slikarstvu in mali plastiki, je tudi Edgar Degas, za čigar delo se je Kolbič zanimal že med študijem v Pragi, ki je bila odprta za francoske zglede.
