Očišče, ki odpira pogled v slikovno ploskev, je nekoliko dvignjeno. V ospredje stopa skupina treh iglavcev, za njimi pa se v ne povsem nadrobno definiranih plasteh prelivajo odtenki zelenih barv. Ti ponazarjajo prostorsko členitev in svetlobno stopnjevanje globine, ki se potlej v enakomernih pasovih refleksira še na nebu. Razploženje stopnjuje kvečjemu komajda zaznavna rumena svetloba za drevesi skritega sonca. (Janez Balažic, Alojz Eberl: 1822–1887, Pomurski muzej Murska Sobota, 1994, str. 42)