Z desne usmerja pogled v sliko skupina dreves. Od tu se v dveh vodoravnih pasovih, ujetih v nežno zeleno barvo jase, pogled zaustavi ob drevju, izmed katerih izstopa troje iglavcev. V senco gozdiča se zajeda svetlo-rjava partija, ki ponazarja njivo. V domiselni barvni gradaciji se zatem globina stopnjuje vse do komaj slutljivega gozda, prelivajočega v belino oblakov. (Janez Balažic, Alojz Eberl: 1822–1887, Pomurski muzej Murska Sobota, 1994, str. 41–42)