Je ročno zarobljeno pregrinjalo iz domače tkanega platna, sešito iz dveh delov. Vanj je vtkanih sedem rdečih bordur z vmesno belo nitjo različnih širin in vzorcev.
Za pregrinjala, ki jih hranimo v zbirki, v muzejski inventarni knjigi piše, da so posteljna pregrinjala. So pa lahko tudi mrtvaški prti, saj so po dolžini in širini primerni za krsto, z bordurami so okrašeni le na enen koncu in ne po celi površini kot namazani prti. Zato so vsa takšna pregrinjala uvrščena skupaj, čeprav njihove točne namembnosti ne poznamo. Lahko so jih uporabljali kot posteljno pregrinjalo ali celo kot mrtvaški prt, ki ga je poznala madžarska etnična skupnost (tako okrašen mrtvaški prt hranita galerija v Lendavi in muzej v Čakovcu). Mrtvaške prte (halottaslepedő, halotti lepődű) so polagali v skrinjo, nanj položili mrliča in ga pokopali skupaj s prtom. Zelo težko je ločiti, ali gre za mrtvaški prt ali posteljno pregrinjalo, ker sta oba podobnih velikosti in mer (gre za velikost človeškega telesa).