Četudi motiv ne moremo z gotovostjo prepoznati, pa bržkone upodablja zaledenelo Ledavo in v zimskem hladu razgaljen gozd ob njej. Prizor je prostorsko razvidno zasnovan. V desni se od brega razteza gozd s slikovito razgibanimi vejami, v levi polovici pa se v prostorskem zamiku v globino slika zaledenel potok. V skrajni levi je v sivino zmrzali zavito drevje, proti horizontu pa se pogled izgublja čez zasneženo polje vse do roba horizonta. Hladno zimsko nebo imenitno dopolnjuje zimsko idilo. K idiličnemu naboju pripomore figura drsalca na zaledenelem potoku ter sprehajalca na desnem bregu. (Janez Balažic, Alojz Eberl: 1822–1887, Pomurski muzej Murska Sobota, 1994, str. 43)