Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let

TEDEN SLOVENSKE DRAME

 

Za rojstvo in razvoj Tedna slovenske drame (TSD) so zaslužni številni zavzeti in požrtvovalni posamezniki, v prvi vrsti idejni oče festivala Lojze Filipič, ki je že leta 1955 v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame (ponovitve v letih 1963, 1964 in 1968). Prav iz Filipičeve ideje se je leta 1956 v Novem Sadu porodilo Sterijevo pozorje (Jugoslovanske gledališke igre), podoben festival v jugoslovanskem merilu, idejno pa je botrovala tudi Tednu slovenskih gledališč v Mariboru (današnjemu Festivalu Borštnikovo srečanje) in, končno, kot Teden slovenske drame našla svoj domicil v Kranju.

Prvi TSD leta 1971 je potekal v okviru prešernovskih slovesnosti v Kranju. V zgodnejših letih so gledališča sama izbirala predstave, s katerimi so sodelovala na festivalu, pozneje pa so na festivalu sodelovale predstave, ki jih je povabil organizator. Že leta 1973 so tako na festival povabili prvo predstavo iz jugoslovanskega prostora. Festival je bil že v začetnem obdobju odprt za najrazličnejše oblike in zvrsti gledališča – na njem so sodelovala poklicna repertoarna gledališča in alternativne, zunajinstitucionalne ter tudi amaterske gledališke skupine, v program so vključevali uprizoritve za odrasle in za otroke, del festivala so bile tudi lutkovne predstave in monodrame.

Pomemben mejnik se je zgodil leta 1979 – takrat so prvič podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo. Istega leta so prvič podelili tudi Grün–Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji.

Teden slovenske drame je bil v prvih letih predvsem pregledne, revijalne narave, a je sčasoma postal ambicioznejši. Leta 1980 so tako izbor predstav prvič zaupali selektorju, leta 1999 pa je festival dobil tekmovalni značaj – takrat so prvič podelili veliko nagrado za najboljšo uprizoritev festivala (kasneje preimenovano v Šeligovo nagrado). Leta 2006 so besedo pri ocenjevanju dobili tudi gledalci – od takrat podeljujejo nagrado občinstva.

Organizatorji TSD, člani Prešernovega gledališča Kranj, so konec devetdesetih let in na začetku novega tisočletja festival prevetrili – velik poudarek so namenili promociji slovenske dramatike v mednarodnem prostoru (prevodi »grumovcev« v angleščino, mednarodne okrogle mize, vabljene predstave iz tujine so postale nepogrešljivi del festivala, povezovanje s sorodnimi tujimi festivali in z organizacijami, ki skrbijo za promocijo nacionalne dramatike …). Festival so sčasoma obogatili še s koncertnimi branji nagrajenih oziroma za nagrado Slavka Gruma nominiranih besedil, z Dnevi nominirancev, okroglimi mizami in strokovnimi srečanji, veliko pozornosti pa so namenili (in še zmeraj namenjajo) razvoju mladih dramatikov – že od leta 2004 redno organizirajo delavnice dramskega pisanja, leta 2013 pa so prvič podelili tudi nagrado za mladega dramatika.

Teden slovenske drame je eden osrednjih slovenskih kulturnih dogodkov, pomemben tako za spodbujanje slovenske dramatike kot tudi za njeno uveljavitev in promocijo. Ob tem pa festival v prvi vrsti vendarle pripada Kranju in Kranjčanom, ki so bili in ostajajo njegova duša. Zato z Grumovimi besedami ponovno razglašamo: »Dogodek je tu, dogodek imate v mestu!«


GRUMOVI NAGRAJENCI

 

Septembra 1978 v Glasu zasledimo zapis: »Pomembna novost je prav tako, da bo odslej teden slovenske drame to res dobesedno in ne teden slovenskih gledališč. Obsegal bo najrazličnejša slovenska dela, od dram do monodram in lutkovnih predstav. Teden slovenske drame je prav zato letos razpisal nagrade Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo, uprizorjeno, tiskano in predloženo komisiji pri Prešernovem gledališču. Rok še ni zamujen; za predložena besedila traja do 1. decembra letos, za uprizorjena in tiskana pa do 1. januarja 1979.« (H. Jelovčan, »Kaj je novega v kranjskem Talijinem hramu? Sedem premier za odrasle in mladino«, Glas, 8. 9. 1978)

Leta 1979 na Tednu slovenske drame prvič podelijo nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo, prejme jo Dane Zajc za pesniško dramo Voranc.
Doslej – do decembra 2020 – je nagrado Slavka Gruma prejelo 24 avtorjev in avtoric za 47 dramskih del (največ nagrad, pet, je prejel Matjaž Zupančič). Le enkrat – leta 1997 – se je žirija odločila, da nagrade ne podeli.

Na praizvedbo čakajo še štiri nagrajena dela, največ uprizoritev na slovenskih poklicnih in polpoklicnih odrih pa so doživele igre Svatba Rudija Šeliga, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča.

Med najbolj prevajane slovenske dramatike se uvrščajo Dušan Jovanović, Drago Jančar, Evald Flisar, Matjaž Zupančič in Simona Semenič.

Exhibition author | Mag. Tea Rogelj, Slovenski gledališki inštitutu – Gledališki muzej

www.museums.eu | www.museu.ms

Powered by Museums/Semantika, 2015