KRAJINA IZ MUZEJSKIH DEPOJEV

Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac: 27.11.2009 – 25.04.2010

Ob tokratni študijski razstavi podob dolenjskih, belokranjskih in posavskih krajin in nekaj mestnih vedut je potrebno opozoriti na izjemno pomemben moment, ki utemeljuje izbor del na razstavi. Gre namreč za dela, ki jih pet pri projektu sodelujočih ustanov hrani v svojih depojskih prostorih, zato razstava nikakor ne more biti referenčen pregled slikarskega upodabljanja tega dela slovenskega prostora v 20. stoletju, saj na njej manjka nekaj imen (npr. brata Kralj), ki so nepogrešljiv člen pri konstituiranju likovne umetnosti tega področja, manjkajo pa tudi nekatera najbolj prezentna dela avtorjev, ki so sicer vključeni v razstavo. Bo pa ta izbor nepogrešljiva referenčna točka morebitnemu nadaljnjemu študijskemu delu na tem področju, ki bi v neki bližnji prihodnosti lahko postregel s celovitim pregledom dolenjskih, belokranjskih in posavskih krajinskih podob. Z javno vsebinsko predstavitvijo del iz depojev tudi izpolnjujemo našo dolžnost in poslanstvo do javnosti ter poskušamo ugotoviti, kakšna je bila zbirateljska politika posameznih institucij do določenega, vsebinsko specifičnega segmenta kulturne dediščine, ter kje in kako jo bo v bodoče še potrebno strokovno dopolniti.

Pri poskusu analize krajinskega slikarstva določenega prostora v nekem obdobju kaj hitro naletimo na analizo načina upodabljanja, ki je skozi zgodovino povezan z mnogimi dejavniki, bodisi ideološkimi bodisi likovno slogovnimi. Upodabljanje krajine nosi v sebi običajno neko večplastno konotacijo. Simbolično konstituira prostor, v katerem živimo, in si ga prisvaja, ga determinira. Tudi tako prostor postaja domovina.

Prav gotovo eno boljših del na razstavi je zgodnejše delo Ivana Vavpotiča Ajda (Št. Vid pri Stični), (1904). Delo s trdno kompozicijo je dosledno izvedel kot nadaljevalec slovenskega realizma. K Vavpotiču lahko prištejemo še dva praška diplomanta, ki sta zastopana na razstavi, Josipa Germa in Mihaela Kambiča (na vse tri je na praški akademiji močno vplival profesor Vojtech Hynais). Precej drugačna so dela naslednjega praškega študenta na razstavi, Božidarja Jakca, za čigar krajinsko slikarstvo je Milček Komelj zapisal, da je Jakac poosebitev Dolenjske. Razstavo kronološko nadaljujemo z naslednjim korpusom ustvarjalcev, ki pa so se usmerili študirat na takrat že uveljavljeno Zagrebško likovno akademijo. Najprej naj omenimo Jakčevega generacijskega sopotnika, izrednega krajinarja,  Franja Stiplovška. To, kar je Komelj napisal za Jakca in Dolenjsko, bi prav tako lahko zapisali v kontekstu Stiplovška in Posavja. Generacijsko blizu Stiplovšku sta na razstavi še dva študenta zagrebške akademije, pripadnika Četrte generacije slikarjev, Janez Mežan in Miha Maleš. Tako kot Jakac in Stiplovšek je bil izreden plenerist slovenskih krajev s poudarkom na Notranjski tudi Lojze Perko. Uvrstitev Perkove risbe na razstavo posvečamo stoletnici njegovega rojstva, ki je letos minila kar nekako pretiho. Nadaljujemo z dvema izrednima upodobitvama zimskega Novega mesta, ki sta nastala v avtorstvu Vladimirja Lamuta in Izidorja Moleta. Konkreten slikarski premik v podajanju krajine opazimo pri naslednjih dveh, prav tako zagrebških diplomantih, Zoranu Didku in Evgenu Sajovicu, pripadnikom močne skupine mladih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so se združili v Klub neodvisnih. Zadnja dva iz fundusa zagrebških študentov, ki jih izpostavljamo, sta Brežičana Alenka Gerlovič in Miroslav Kugler. Plejado diplomantov ljubljanske likovne akademije začenjamo z delom Borisa Jesiha, Nivo, (1974). Slovo od dvajsetega stoletja na razstavi zaznamujemo z deli abstraktnega ekspresionizma, formalno vezanega na modernizem, ki ga zastopajo Jože Marinč, Dušan FIlipčič in Janko Orač. Robert Lozar in Marija Rus sta v kontrastno dramatični barvni atmosferi z uravnoteženimi svetlobnimi prehodi prikazala vso poetičnost Bele krajine, podobno, kot je Andrej Trobentar izjemno senzibilno ujel trepetanje spomladanske svetlobe, ki pada na Podrt jez v Slovenski vasi, (2003).

Poleg izpostavljenih avtorjev so na razstavi s svojimi deli zastopani še: Marin Berovič, Ivan Brudar, Jože Centa, Janez Černač, Jože Gorjup, Jaro Hilbert, Boris Kobe, Alojz Konec, Martina Koritnik Fajt, Cvetka Miloš, Marjan Mušič, Marija Prelog, Jože Pungartnik, Michael Ruppe, Apolonija Simon, Zdenko Skalicky, Branko Suhy, Vladimir Štoviček, Branko Šuster, Veljko Toman, Matej Trpin inAnton Vidmar.

Razstava in katalog je plod sodelovanja Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki – nosilec projekta, Belokranjskega muzeja Metlika, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Pokrajinskega muzeja Kočevje in Posavskega muzeja Brežice.

Strokovno so projekt pripravili: Goran Milovanović (Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki) – koordinator projekta, Andreja Brancelj-Bednaršek (Belokranski muzej Metlika), Jožef Matijevič (Dolenjski muzej Novo mesto), Nadja Kovačič (Pokrajinski muzej Kočevje) in Oži Lorber (Posavski muzej Brežice).

Datumi postavitev po muzejih:

Dolenjski muzej Novo mesto: 27.11.2009 – 25.04.2010

Galerija Božidar Jakac – Lamutov likovni salon: 30.04.2010 – 06.06.2010

Pokrajinski Muzej Kočevje: junij – september 2010

Belokranjski muzej Metlika - Galerija Kambič: 23. 09. 2010 - 02. 01. 2011.

Posavski muzej Brežice: začetek leta 2011

Na sliki: