8. december 2017 - 3. februar 2018
Sanela Jahić je še ena izmed izjemnih slovenskih umetnikov, ki se za Borisom Bejo, Tomažem Furlanom, Davidom Leitingerjem, Niko Oblak in Primožem Novakom, Small But Dangers in Markom Požlepom predstavlja v Galeriji Ravne. Na razstavi z naslovom Tempo, tempo razstavlja štiri dela: Mehanizem za ustvarjanje napetosti, Tovarna (oba 2013), Tempo, tempo (2014) in Pet rokovanj (2016). Sanela Jahić je leta 2008 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2010 na Univerzi Bauhaus v Weimarju tudi magistrirala. Živi in dela v Škofji Loki.
Sanela Jahić raziskuje odnos med človekom in strojem in na novo postavlja razmerje med dokumentarnim in umetniškim videom. Z video instalacijo Tempo, tempo se ozira v preteklost, na začetke industrializacije in avtomatizacije proizvodnje vse z namenom, da se poveča delovna učinkovitost in s tem dodana vrednost na zaposlenega. S takim arheološkim pristopom gledalcu prikaže izhodišča in vzroke za stanje današnje družbe. V skulpturi Mehanizem za ustvarjanje napetosti prikazuje trenje med različnimi ekonomskimi doktrinami kot trenje med listi knjig Kapitala Karla Marksa in Smrt liberalnega razreda Chrisa Hedgesa, ki je tako močno, da ga štirje, ki vlečejo s silo 120 kg, ne morejo premagati.
Sanela Jahić v svojih delih združuje tridimenzionalne predmete in video. Njena dela so kot stroji, ki neodvisno od gledalca opravljajo neko delo in tako ilustrirajo sodobne proizvodne procese, ki potekajo povsem avtomatizirano. Video je pomemben sestavni del teh skulptur, kovinska konstrukcija ga uokvirja in povezuje z našim vsakdanom. V video intervjujih nastopajoči protagonisti so objektivni in realni, njihove zgodbe umeščajo te skulpture na sečišče umetnosti in dokumentarnega filma.
V zadnjem desetletju se zdi, da je družbeno angažirana umetnost, ki v ospredje postavlja skrb za malega človeka in ga upodablja pri vsakdanjih opravilih, ne kot žanrsko slikarstvo devetnajstega stoletja, temveč v celoti iz dokumentarnega vidika, prevladala nad prej aktualnim ikonoklastičnim pristopom. Mnogi umetniki danes v svojih delih dokumentirajo in objektivno beležijo družbene krivice. Kot mnogi njeni sodobniki tudi Sanela Jahić v svojih delih ne uporablja zgolj slikarskega ali kiparskega jezika, temveč ga dopolnjuje s psevdo znanstvenim, kar ji omogoča, da tako nagovori širše občinstvo. S tako mimikrijo Sanela Jahić prekrije pomen umetniškega dela in mu zagotovi neranljivost znotraj umetniškega in tudi širšega družbenega sistema, hkrati pa ga onemogoča kot sredstvo kritike, saj je v prvi vrsti namenjen obiskovalcem galerij.
Razstavo spremlja kratek film Uroša Zavodnika, ki je dosegljiv na You Tube kanalu KGLUSG.
SANELA JAHIĆ (1980, Kranj) je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije končala podiplomski študij mednarodne smeri ''Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije'' na Bauhaus Univerzi v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko.
Svoja dela je predstavila na razstavah doma in v tujini, nazadnje na skupinski razstavi Simptomi družbe v Muzeju umetnosti Guangdong na Kitajskem, v Likovnem salonu v Celju s samostojno razstavo Sledi dela in v Škofji Loki na skupinski razstavi Človek : Stroj leta 2017. Leta 2011 je bila gostujoča umetnica v rezidenčnem programu projektnega prostora Appendix v Portlandu. Leta 2003 je prejela Prešernovo nagrado za študente ALUO Ljubljana, leta 2010 3. nagrado Art of Engineering v Berlinu, leta 2011 nagrado mednarodnega festivala Pixxelpoint v Novi Gorici, leta 2016 pa je prejela Jakopičevo priznanje. Živi in dela v Škofji Loki.
www.sanelajahic.com
Razstava Javne zadeve / Public Matters odpira vprašanje javnega – ne kot prostora soglasja ali pripadnosti, temveč kot režima vidnega. Avtor skozi postavitev raziskuje pomen »javnega« kot nečesa,...
We don't have anything to show you here.