Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes

Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero odstiramo zgodovino steklarstva v naših krajih. 
Prikazan je razvoj steklarstva od prvih glažut do sodobnih steklarn. Razstava bo na ogled v pritličju Stare grofije do oktobra 2018.
Avtor razstave je muzejski svetovalec Jože Rataj.
 
Prispevek RTV Slovenija o razstavi si lahko pogledate tukaj.
 

"Steklarstvo ima na Celjskem, podobno kot v celotnem srednjeevropskem prostoru, upoštevanja vredno tradicijo. Sledovi proizvodnje nas vodijo skozi vsa zgodovinska obdobja, obdobje srednjega veka je nekoliko slabše zastopano, toda že v 16. stoletju začnejo s proizvodnjo steklenih izdelkov na območju Žičke kartuzije.Zgodovinski pregled steklarstva pokaže, da se prav na našem območju stikata dva načina proizvodnje. V zahodnem delu Slovenije je večji vpliv t. im. beneškega načina z uporabo sode kot surovine, medtem ko je na štajerskem delu močnejši vpliv srednjeevropskega prostora, kjer so namesto uvožene sode kremenčevemu pesku dodajali doma pridobljeno pepeliko.Steklarstvo pri nas se je razvilo na območjih, kjer so gozdne površine nudile zadostne količine lesa. Les ni bil pomemben samo kot kurivo za taljenje steklene mase, ampak tudi kot surovina za pridobivanje pepelike (steklarske soli), ki so jo dodajali kremenčevemu pesku, da bi s tem znižali tališče.Steklarne so najpogosteje ustanavljali zemljiški gospodje, ki so na svoje obsežne gozdne površine vabili steklarje iz srednjeevropskega prostora (predvsem avstrijskih dežel, Češke, Bavarske in Šlezije). V zakup so jim dajali določene gozdne površine, ki so omogočale proizvodnjo stekla približno dve desetletji in ko so steklarji lesne zaloge izčrpali, so območje zapustili ter se selili na novo lokacijo.Steklarski obrati so bili v tem času odmaknjeni od naselij, vzrok sta bili bližina surovin in večja požarna (ne)varnost. Osnovna pogoja za delo steklarne sta bili zadostna količina lesa in bližina vode, ki je poganjala stope za drobljenje surovin, kasneje pa kolesa brusilnih strojev. Glažutarske naselbine so bile preproste, izstopala je le stavba s pečjo, ki je običajno slonela na štirih stebrih, ki so nosili strešno konstrukcijo. Iz arhivskih virov je mogoče razbrati, da so obrati delovali od konca aprila do konca oktobra, saj so takrat lažje dosegali potrebno temperaturo v talilnih pečeh. Steklarji so sloveli kot nomadi, saj so se glede na delovne potrebe neprestano selili od steklarne do steklarne. Njihovi stekleni izdelki so bili podobni drugim po Evropi, obvladovali so tudi najzahtevnejše tehnike oblikovanja, po kakršnih je takrat slovelo beneško steklarstvo. Vse do 18. stoletja je bilo steklarstvo pojmovano  kot umetnost (Ars vitraria).Na Celjskem so izdelovali predvsem izdelke iz zelenega stekla, toda poročila, ohranjene steklene posode in fragmenti dokazujejo, da so izdelovali tudi mlečno in večbarvno steklo. V 18. in 19. stoletju so poleg preprostejše steklovine izdelovali tudi zahtevnejše predmete, ki niso zaostajali za sočasnimi oblikovnimi dosežki v drugih evropskih deželah. Ponekod so se omejili na pihanje preprostejših uporabnih predmetov in pivskega posodja iz zelenega stekla, v tistih steklarnah pa, ki so jih kasneje širili ali so prerasle v industrijske obrate, so tej preprosti proizvodnji dodajali zahtevnejše tehnike oblikovanja, npr. dodajanje stekla na površino izdelka ob pečeh, izdelke so brusili, gravirali in poslikavali.Štajerske steklarne so imele za prodajo svojih izdelkov razmeroma dobro razvejano trgovsko mrežo. Sredi 19. stoletja je imela svoje predstavništvo v Trstu tudi steklarna iz Loke pri Žusmu, preko katerega je svoje izdelke in tudi izdelke sosednjih steklarn prodajala v Levant, Neapelj, Lombardijo, Milano in na Sicilijo. Zanimivo je, da je preko Trsta potekala trgovina stekla tudi s prekomorskimi državami.Steklarne na Celjskem so podobno kot druge na Štajerskem izdelovale še steklenice za slatino, namizno in kuhinjsko stekleno posodje, pivsko posodje, steklovino za shranjevanje zdravil, servirno posodje in lestence, ki še danes krasijo številne cerkve na tem območju. Dragocenejše izdelke so krasili z rezanjem, brušenjem, graviranjem in emajlnim poslikavanjem. Stekleni izdelki za domačo rabo so večinoma ostajali gladki, strogo funkcionalni in estetsko preprosti, vendar so njihove oblike še danes vredne občudovanja.Bogata steklarska tradicija se nadaljuje tudi danes. Steklarna Hrastnik nadaljuje delo nekdanjih glažut pod Lisco in v okolici Jurkloštra. Steklarna Rogaška, ustanovljena leta 1927, se je usmerila v proizvodnjo kristalnega stekla in z njim zaslovela po vsem svetu. Proizvodnja pivskega posodja se je razvila tudi v steklarski šoli v Rogaški Slatini, iz katere se je leta 2002 razvila gospodarska družba Steklarska nova, ki pa je leta 2009 ugasnila." 
Sponzorji razstave:

Zavarovalnica Triglav, d.d.	Steklarna Rogaška, d.o.o.