Odprtje razstave podarjenih likovnih del - donacija Klavdija Tutte

Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na odprtje razstave podarjenih likovnih del – donacije Klavdija Tutte. Razstavo bomo odprli v torek, 27. februarja 2018, ob 18. uri, v podstrešnem razstavišču Gradu Khislstein.

Strokovni tekst ddr. Damirja Globočnika:

Med podarjenimi deli na papirju izstopa najstarejše med njimi – monotipija Mihe Maleša iz leta 1960. Miha Maleš se uvršča med pionirje slovenske umetniške grafike. V dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja se je na razstavah predstavljal zlasti z grafičnimi listi, odtisnjenimi v skoraj vseh klasičnih grafičnih tehnikah. Malešev likovni rokopis je sprva temeljil predvsem v risbi. Po zaslugi naročil za cerkveno poslikavo, pridobitve stanovanja oziroma ateljeja v Tivoliju in posluha za moderno, zlasti francosko slikarstvo je začel intenzivno slikati. Prvo izključno slikarsko razstavo je priredil konec tridesetih let preteklega stoletja. Pri Maleševih grafikah in slikah so prisotne nekatere skupne značilnosti: igriv, pogosto liričen pristop do motivike, zanesljiva tekoča črta, ki jo pri slikarstvu nadomesti sorazmerno široka poteza s čopičem, in barva, ki samo deloma ohranja opisno vlogo. Med povojnimi Maleševimi grafičnimi ciklusi je najbolj znan ciklus monotipij in listov v drugih grafičnih tehnikah, ki jih je izdelal leta 1948 na Makedonskem folklornem festivalu. Z njimi je v grafiko uspel vnesti intenzivno barvno paleto. Omenjene značilnosti srečamo tudi na barviti monotipiji z motivom Tivolskega parka, priljubljenega Maleševega slikarskega motiva.

Dela enajstih tujih in enega domačega umetnika, ki so nastala v časovnem razponu zadnjih nekaj več kot dvajset let na različnih likovnih srečanjih v Sloveniji, lahko opredelimo s povzemajočo oznako modernističnega slikarstva, pri katerem je bolj kot opisna težnja pomemben način oblikovanja slikovnega polja. Na njih skorajda ne srečamo realističnih elementov, celo fotografski dokument se je spremenil v kompozicijo, pri kateri izstopata sosledje oblik in barvna soočenja, ki so takšna, kot da bi nastala v slikarskem ateljeju. Pa vendar tovrstna dela – kljub odsotnosti osrednjega predmetnega izhodišča – govorijo tudi o umeščenosti likovnega ustvarjalca v sodobni čas in odkrivajo njegovo odzivanje na okolje, v katerem se nahaja, celo na družbene premike …  Zgovorno je zlasti likovno delovanje pokojnega avstrijskega umetnika Roberta Primiga, ki je – kot dobro razgledan likovnik in tudi kulturni publicist – v svoj likovni svet pritegnil različna formalna sredstva in postopke, vendar je osrednjo vlogo vselej namenil človeški figuri oziroma rezultatom človekovega delovanja.

Johann Jascha, ki je med avstrijskimi avtorji najbrž najbolj znano ime, je slikar abstraktnih kompozicij, ki jih sestavlja iz značilnih oblik, za katere se zdi, da lebdijo v barvno nasičenem prostoru. Različne linije, geometrijske in druge dinamične likovne tvorbe se tekoče povezujejo med seboj. Mnoge od tako nastalih združb imajo asociativen značaj. S podobno opredelitvijo bi si lahko pomagali tudi pri Wolfgangu Walkensteinerju, pa vendar je njegov likovni svet povsem drugačen: skupki ovalnih oblik, ki jih polaga v slikovni prostor, imajo že izrazito antropomorfen videz. Na odmeve človeške figure v abstraktno koncipiranih kompozicijah slikar lahko opozarja tudi z barvno lestvico, ki se približuje barvam inkarnata. Med likovnim poljem, ki je včasih prekrito s črtnimi strukturami in polnoplastičnimi oblikami, ni nasprotovanj. Slikar se je odločil soočiti in v celoto povezati dvoje različnih likovnih pristopov.

Kanadski slikar Michael Close uporablja človeški lik za osnovno kompozicijsko shemo. Zaradi spletanja barv v različna sosledja, ki nimajo samo dekorativnega značaja, saj slikarja zanima tudi poudarjanje ekspresivnih učinkov, je vsako delo drugačno. Figura na delu Paola Cervija Kervischerja, slikarja in glasbenika iz Trsta, se je spremenila v silhueto in se skorajda povsem priličila širokim barvnim nanosom, ki pokrivajo površino papirja. Človeško figuro, tokrat v bolj konkretni podobi, srečamo tudi na sitotiskih Willema van Hesta in Luciana del Zotta. Prvi jo prepričljivo sestavlja iz strogo umerjenih kompozicijskih shem v rumeni, rdeči in modri barvi, tako da se na njegovih sitotiskih vselej pojavi vtis prostorske globine, pri drugem avtorju pa je figura podana na povzemajoč, bolj za slikarstvo kot za grafično tehniko značilen način.

V delih trojice slikarjev so prisotni odmevi na krajinsko motiviko. Mariborski umetnik Ludvik Pandur, ki je sicer znan tudi kot slikar velikih figuralnih kompozicij, naslikanih s dinamično, vendar vselej tehtno položeno potezo čopiča, je delo na papirju razumel kot možnost sproščenega predajanja trenutnemu navdihu, saj je motiv zajel samo z nekaj vehementnimi potezami. Umetnica slovaškega rodu Katharina Swoboda in madridski slikar Jesus Emilio Vizuete Sanchez sta ohranila na svojih kompozicijah nekaj spominov na značilno konfiguracijo naravnega okolja in njegovo barvno podobo. Pri obeh je pomembna vloga namenjena tudi strukturi barvnega nanosa, v vsem ostalem pa gre za povsem različna likovna pristopa: Katharina Swoboda se je odločila za poudarjeno široko črto, Jesus Emilio Vizuete pa za sestavljanje kompozicije iz različnih, v rjavih tonih preslikanih oblik.

Za vpogled v razvojno pot likovnega delovanja Klavdija Tutte so najbolj zgovorna zgodnja in najnovejša med podarjenimi deli. Slike iz začetka osemdesetih let preteklega stoletja predstavljajo slikarjevo interpretacijo mediteranskega pejsaža, v katerem še ne srečamo oprijemljivih, kmalu zelo značilnih motivnih elementov, kot so kamnita znamenja in objekti, biki idr. Prisotna pa sta medsebojna prepletenost in prikaz dinamičnega bivanja vseh naslikanih likovnih oblik. Klavdij Tutta je postopoma vsebinsko in formalno širil razpon svojega delovanja, ki zajema slikarstvo, grafiko, dela na papirju in poslikane lesene objekte. Temeljna inspiracija za novejše objekte in slike so bili svetilniki in ladje, intenzivno modro morje in mediteranska barvitost, zato lahko rečemo, da je Klavdij Tutta spremenil tudi geografska izhodišča svojega slikarstva – celinski Kras in Primorje je nadomestil obmorski ambient, v katerem pa likovnik kot vselej najde nekaj temeljnih, opredeljujočih motivnih vzpodbud. Preoblikoval jih je v likovne elemente, kot so barviti skupki različnih likov, večje ploskve v različnih niansah modre ali drugih barv, v znake in tekoče linije in nize belih pik, iz katerih lahko sestavlja nešteto možnih kombinacij.

Seznam del:

1. Miha Maleš, »Tivoli«, 1960, monotipija, papir, 41,5 x 58 cm
2. Michael Close, »Todor«, 1996, olje, platno, 24,5 x 20 cm
3. Armin Guerino, 1999, akril, papir, 50 x 66 cm
4. Paolo Cervi Kervischer, »Vse zlato tega sveta«, 1999, akril, papir (kaširano na platno), 43 x 23 cm
5. Jesus Emilio Vizuete Sanchez, »Pejsaž«, 2001, akril, papir (kaširano na platno), 44 x 35 cm
6. Ludvik Pandur, »Pokrajina«, 2001, akril, papir, 70 x 50 cm
7. Willem van Hest, »Panorama Rotterdama«, 2002, sitotisk, papir, 12,5 x 17 cm
8. Willem van Hest, »Akt«, 2003, sitotisk, papir, 17 x 39 cm
9. Robert Primig, »Noben kraj«, 2004, mešana tehnika, papir (kaširano na platno), 40 x 29,5 cm
10. Johann Jascha, »Brez naslova«, 2007, gvaš, tempera, svinčnik, papir (kaširano na platno), 31,5 x 22 cm
11. Fritz Rathke, »Brez naslova«, 2016, fotografija (print na platno), 50 x 75 cm
12. Katharina Salawa, »Brez naslova«, nedatirano, papir, 44,5 x 33 cm
13. Wolfgang Walkensteiner, »Brez naslova«, nedatirano, papir (kaširano na platno), 40,5 x 34,5 cm
14. Luciano del Zotto, »Brez naslova«, nedatirano, sitotisk, papir, 44 x 44 cm

Klavdij Tutta

1. »Pejsaž v vrtincu«, 1982, akril na leseno podlago, 90 x 65 cm
2. »Mediteranski pejsaž (Na tržnici)«, 1981, akril na leseno podlago, 110 x 85 cm
3. »Mediteranski zapredek«, 1984, akril, platno, 109 x 106 cm
4. »Na obronku«, 1986, akril, platno, 130 x 155 cm
5. Iz ciklusa »Dan in noč«, 1988, akril, platno, 160 x 120 cm
6. »Istrski pejsaž«, 1989, akril, platno, 160 x 120 cm
7. »Mož, ki hoče … karneval / Škoromat«, 1990, akril, platno, 60 x 80 cm
8. »Brsteča pokrajina«, 1992, akril, platno, 80 x 120 cm
9. Iz ciklusa »Žuborenje barve«, 2009, akril, platno, 100 x 50 cm
10. Iz ciklusa »Mediteranski pomoli«, 2013, akril, platno, 100 x 50 cm
11. »Prešernu v čast«, 2013, akril, platno, 2 x 50 x 50 cm (diptih)
12. »Prešernu v čast«, 2013, akril, platno, 50 x 50 cm
13. »Stolp«, 2017, akril, kolaž, les, 48 x 27 x 18 cm
14. »Mediteranska laguna«, 2017, akril, les, kolaž, 39 x 25,5 x 18,5 cm
15. »Pomična« (iz ciklusa »Mediteranska plovila«), 2017/2018, akril, les, kolaž, 13 x 100 x 10 cm

VLJUDNO VABLJENI